Staršem sem namignila, da z možem razmišljava o naraščaju, pri čemer sem upravičeno pričakovala veselje in podporo, toda namesto tega, sta izrazila začudenje in kritiko, ker sem zaposlena za določen čas in da res ne morem biti tako neodgovorna oseba in imeti otroka, ko pa sploh nimam službe za nedoločen čas. Bila sem tako šokirana in sem še vedno, a na žalost sta pustila pečat in razmišljanje - ali sem sem sebična in neodgovorna?

Eh, starši....saj veš. Želita vse najboljše svojemu še ne spočetemu vnuku, ampak če bi se za otroke odločali samo pari, ki so materialno preskrbljeni, bi že zdavnaj izumrli.


_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Nikakor nisi sebicna. Kaj je sebicnega na tem, da ima nekdo otroka? To je od vseh dejanj, ki jih ljudje v zivljenju obicajno naredimo, najbolj nesebicno dejanje sploh!! Zrtvujemo svoje telo, cas in se marsikaj za nekoga tretjega = otroka. Meni se ljudje, ki se odlocijo za otroka ne zdijo sebicni.

Kar se redne sluzbe tice, je ze dobro, da razmislita kako bosta s financami, da ni potem na koncu krize, ko ima clovek 100 enih kreditov in nic prihodkov, sicer pa, ce se vama vsaj priblizno izide, kar veselo na "delo" in naredita otrocicka, ki se bo z vama veselil vsakega dne posebej.

Kar pa se starsev tice, ljudje cudno reagirajo, meni so tudi prijateljice rekle: ojej, zakaj si pa to naredila (ko sem zanosila), pa se nisem dosti sekirala, ce bi one rade imele kariero, pa naj jo imajo.

Naši starši žal ne vejo, da danes, če imaš službo za določen čas si zelo vesel. In če bi vsaka od takih žensk čakala na službo za nedoločen čas potem sploh ne bi zanosila in rodila do ne vem kdaj? Če imaš večino stvari urejenih in tvoj bodoči očka tudi, kar pogumno.

No, moja mama me je pa "priganjala" imeti otroka, čeprav sem imela službo za določen čas. em pa zanosila, ko sem že imela službo za nedoločen čas (in to neodvisno od mamine želje - sva z možem že prej planirala, kdaj nameravava imeti otročka in nama je tako tudi uspelo).
Če sta si preračunala, kako bosta živela, če ostaneš brez službe in ugotovila, da gre, potem se ne obremenjuj.
Moja prijateljica je ravno končala študij, pred koncem načrtno zanosila, živita pa od njegovega dela preko študenta in starševskega dodatka (zdaj že imata hčerkico) - in se da - res so srečna družinica.

Se strinjam z vsemi odgovori zgoraj. Dobro je poslušati svoj notranji glas in če se vidva odločita tako, potem naj bo to neomajno. Tudi midva delava na naraščaju in sem zaradi ljubega miru zdaj še raje tiho, ker ima itak vedno kdo kake pripombe. Je pa to vajino življenje in le vidva bosta odgovorna za otroka.

mogoče je pa problem, ker si povedala že v fazi načrtovanja. jaz sem načrtovala med absolventom in zanosila ravno ko sem začela dobro diplomo pisat, pa sta bila vseeno oba starša in tudi čisto vsi ostali, ki so izvedeli, presrečni. ne vem, kako bi reagirala, če bi pa prej povedala, kaj nameravam. mogoče podobno, kot tvoja. zdaj se jima zdi, da sem se prav odločila :)

v glavnem se pa ne sekirat, ne vem ali kje obstaja babica, ki ne bi oboževala svojih vnukov in zanje naredila vsega in še več, z dedki pa ni dosti boljše.

jaz sem cakala in cakala na redno sluzbo, pa je nazalost se ni. sluzbe ne ,imam pa kaksno leto, tri , pet vec...
zdaj sem stara 29 in mi je koncno uspelo zanosit. ce bi cakala na sluzbo, se boljse, sluzbo za nedolocen cas, bi bila verjetno ze krepko cez 30. pa se moj neverjetni cut za odgovornost, predvsem do drugih ljudi; mi ne bi pustil, da bi se v nosecnost podala prvih nekaj let.
zdaj sva kar malo tvegala. zaenkrat ziviva z eno placo in nama gre. tudi z otrokom nama bo slo...slej ko prej bo pa tudi meni uspelo. takrat bomo toliko bolj srecni, ker zdaj smo ze  fajn navajeni na skromnost. vcasih se mi zdi, da ziviva lepse in boljse kot nekateri z dvema placama, ki se sploh ne zavedajo kaj imajo in se iz dneva v dan sekirajo, kaj vse bi lahko imeli, ce bi le imeli se vec. pa imajo ze zdaj eni dvakrat vec od naju:) se s tem malo tolazim....:)
pri starsih pa nikoli ne ves...ona meja, ko si mislijo, da je prehitro, kar naenkrat preide v ono, ces, kak se nic ni... sploh ne ves kdaj zamenjajo mislenje...ne se sekirat za to.

pa dokler imata dve sluzbi, cetudi za dolocen cas...hvala bogu.

Se strinjam z mnenji zgoraj. Jaz sem tudi zaposlena za določen čas in se že nekaj časa trudiva za  kljub temu. Če bi čakala na zaposlitev za nedoločen čas, morda ne bi dočakala ničesar. Če sta vsaj približno dovolj preskrbljena, kar pogumno. Službo lahko urediš kasneje, otroka pa ni dobro odlašati.

Ja, te razumem, da te zdej gloda en črviček, ampak jst sem menja, da se vedno znajdeš, če je treba in kje pa piše, da imaš službo zagotovljeno za dalj časa, tudi, če si zaposlen za nedoločen čas? Tega zagotovila danes ni več...

Važno je, da se zavedaš, da je otroček dolgoročna odločitev in da boš naredila vse zato, da mu boš nudila kolikor boš zmogla, kar verjamem, da boš

Otroček bo vajin in samo vajin, zato je to vajina odločitev, na katero nima nihče vpliva, tudi starši ne.

Lp,
Tinka


_____________________________

May be I'm not an angel, but I can still fly...

Dekleta, najlepša hvala za vzpodbudne besede.  Glede na to, da sem že štiri leta zaposlena za določen čas, je res nesmiselno, da čakam "magično" pogodbo za nedoločen čas - se bova raje osredotočila na magičen  ali

Točni tako!  Go for it

Vedno lahko najdemo en "izgovor", da prelozimo odlocitev za  . Z leti se stvari spreminjajo z neznansko hitrostjo, nas vsakdanjik se polni z nenehnimi obveznostmi, zaradi katerih je vedno tezje sprejemati odlocitve. Vedno lahko najdes kaj kar te ovira in z leti je teh ovir vedno vec. Ko najdemo najprimernejsi trenutek, predvsem, ko zares zacutimo v sebi to zeljo po , moramo to izpeljati.
Tako da jaz se ne bi prav nic ozirala na to kar mi rece mama in drugi, vem da dolocene besede pustijo pecat, ampak saj z leti se naucimo prenasati tudi to. Kar pogumno in veliko srece!

Danes si lahko sebična, če čakaš službo, stanovanje, izobrazbo in nočeš imeti kmalu otroka,
ali pa si sebična, ker želiš imeti otroka, pa nimaš urejenih zgoraj omenjenih reči.

Vedno se bodo našli ljudje, ki s tvojo odločitvijo ne bodo zadovoljni... pomembno je, da si s partnerjem želita otročička in da verjameta, da vama bo šlo.

Go for it !!!