Danes sem se (spet nasmejala do solz). Tokrat ob branju knjige.

Torej berem Genije v dolgih hlačah (Slavko Pregl), pa sem ravno pri poglavju, ko MIha (osnovnošolc) vadi klarinet, pa pride mlada mamica prosti, če lahko ne vadi opoldne, ker potem njen malček bljuva mleko in potem ne more spati in potem kriči vsaj tako kot klarinet.

Citat:" Miha je bil še mlad, pa vseeno dovolj star, da je vedel, kko se nima nobenega smisla prepirati z mladimi mamicami. One vedno vse vedo o svojih dojenčkih, saj so v strahu, da ne bi vedele dovolj, požrle sedemindvajset kupov priročnikov z naslovom Ti in tvoj otrok. In ko so tako brale, niso imele časa poučiti dojenčkov, da lepo vzgojeni svet ne bljuva in da še posebej ne bljuva mleka, ki ga na trgu redno primanjkuje. Sploh pa niso imele časa skočiti na kavo v gradbeno industrijo in reči besedo ali dve, kakšna naj bi bila normalna debelina zidov v normalnih blokih, kjer živijo normalni ljudje."