Ena z izkušnjami na lastni koži
Če je mati Rh- in partner oz. otrokovo oče Rh+, lahko nastopijo problemi. Možnost za komplikacije so v 1. nosečnosti, pred katero ni bilo splava (kakršnegakoli) majhne. Z vsako nalsednjo nosečnost se možnost zapletov potencira.
Sama sem Rh-, mož Rh+, prvi sin Rh+, pred prvim porodom sem imela spontani splav v 14. tednu. Po njem sem dobila ustrezno zaščitno injekcijo. V 2. nosečnosti sem dolgo krvavlea in v 6. ter 12. tednu prejela dve dodatni injekciji, injekcijo sem dobila v 28. tednu, redno po programu, ter po porodu. Kljub temu sem v tej, 3. nosečnosti, imela poziiven Commbsov test in ugotovili so, da proizvajam protitelesa proti otroku in sem, povedano strokovno "Rh D senzibilizirana". Takoj so napotili na preiskave moža, za katerega so ugotovili, da je sicer Rh+ /kar sva vedela/, da pa je "heterozigot", pomeni da ima en+ in en - in imava teoretično celo lahko Rh- otroka. Kolikor vem, delajo ICT (indirektni COombsov test) VSEM nosečnicam in s tem ugotovijo, če katera proizvaja protitelesa. Če je test +, iščejo naprej, katera protitelesa točno proivaja. Ni namreč samo Rh faktor, je še cela paleta drugih proiteles. Ko ugotovijo, za katera protitelesa gre, ugotavljajo in nadzirajo še nivo protiteles v krvi, t.i. "titre" ter jemljejo vzorce krvi, iz katerih razberejo, kako agresivna so protitelesa (ADCC test). Na osnovi teh dveh izvidov, titra in ADCC, izračunajo statistično, kolikšna je verjetnost, da se pri otroku razvije hemolitična bolezen. Hemolitična bolezen pa pomeni, da materina protitelesa razkrajajo otrokove rdeče krvničke, s tem pa njegovi organi (predvsem možgani!) dobivajo premalo kisika in hranilnih snovi. Če so tritri visoki in agreivnost visoka, je lahko otrok življenjsko ogrožen, saj lahko nastopi hidrops (otekanje) ter posledično smrt otroka v maternici. Do 21. tedna otroku na žalost ni pomoči. Po 21. tednu pa tudi že pri nas izvajajo transfuzijo ustrezne krvi plodu v maternici in ga s tem rešujejo pred najhujšim. Če do zapletov pride kasneje, po 26. tednu, otroka rodijo s CR in ga nato negujejo v inkubatorju.
Metod nadzora otroka je več. Predvsem so to pogosti UZ pregledi, po 20. tednu se izvaja merjenje možganskih pretokov (če se dogaja hemoliza pri otroku, so pretoki povečani, ker se telo trudi nadomestiti izgubo rdečih krvničk s povečanim pretokom krvi skozi možgane), nekateri pa še vedno prisegajo zgolj in samo na AC, za katero se sama kljub slabim izvidom nisem odločila. AC je namreč agresiven poseg, ki lahko že tako slabe rezultate še poslabša, saj vsaka kaplja otrokove krvi, ki pride v materin krvn obtok pomeni potencirano nevarnost za rast titrov in agresivnsti. Trenutno sem v 27. tednu te naporne in patološke nosečnosti, otroku gre dobro, znakov hidropsa ni. Vmes so bili povišani pretoki skozi možgane, vendar so se v 14 dneh spet umirili in so zdaj pod kritično mejo, tako da upamo na dopolnjenih 28 tednov, ko porod ni več tako nevaren, če je nujen.
Toliko iz mojih izkušenj, če te kaj zanima, pa vprašaj. LP in srečno!
_____________________________
Dva sončka svetita v naši galaksiji!
