Zanima me ali je starost zelo pomebna vloga pri nosečnosti ali ne. Ali drugi gledajo na mlade mamice,kot na nekaj slabega? Jaz sem namreč še dokaj mlada ampak imam grozno željo po malem sončeku. V svojem klubu treniram male sončeke ki so stari 5 leta naprej in zmeraj ko jih držim v naročju če se poškodujejo si zaželim da bi tudi svojega malčka lahko tako crkljala. Kaj mislite?

lp

< Sporočilo je popravil nestrpna -- 30.8.2006 14:03:28 >

kaj se pa sploh obremenjuješ stem, kaj drugi mislijo? a se ti obremenjuješ, če vidiš starejšega gospoda z mlado žensko? Nima veze. Važno, da ste zdravi in se imate radi. Vse ostalo je nepomembno. Starost je stanje duha ne EMŠO ali izgleda.

Koliko pa si stara?
Če si 15, potem je to res malo problematično.

Če si okrog 20, potem se pa res prosim ne obremenjuj.
Če ga želita in imata pogoje, GO for it!!!

Leta niso toliko pomembna, kot je to, kar ti čutiš in kako dojemaš svet.




_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

Hvala za odgovore stara pa sem 19.
lp

Vsekakor pri 19. lahko imaš otroka, saj si očitno dovolj čustveno zrela, to pa je tudi najbolj pomembno. Veliko ljubečih čustev še naprej in upam, da ti bo šlo vse po željah.

Meni se tudi zdi čisto OK, če imaš željo in resnega poartnerja, zakaj pa ne???

Se strinjam z ostalimi, nič nisi premlada. Če bi jaz bila še enkrat mlajša bi zagotovo imela prej otroke, še posebej zdaj, ko sem v 30-ih in ko vem kako zelo se je potrebno truditi. Le pogumno!!!!!!

Jaz pa mislim, da je pri 19 še prezgodaj razmišljati o otroku. Otroci niso samo tisto, ko ga stisneš k sebi in pocrkljaš....so 24/7 pa celo leto.....to pa ni tako preprosto. Pa po moje je bolje, da si prej kakšno izobrazbo pridobiš, pa službo. Pa seveda zrelega in odgovornega partnerja.

19 let, ne vem no, če se sebe spomnim pri teh letih, sem vesela da takrat nisem imela otroka.
kljub temu da sva z mojim skupaj že 7 let-to se pravi od mojega 17 leta sva se šele bolje spoznala, ko sva začela skupaj živeti, mislim da šele tako spoznaš kakšno je tisto ta pravo življenje s partnerjem.
na tvojem mestu bi zdej še uživala, potovala, šla naprej v šolo,(to je samo moje mnenje)......amapk odločitev je seveda tvoja.
pa srečno

Jaz pa mislim, da če si pripravljena na otroka, torej: si ga resnično želiš, veš kakšno odgovornost prinese s seboj, imaš urejene odnose s partnerjem in vsaj živita skupaj ter imata redne prihodke in ne nazadnje tudi tvoj partner si ga mora želeti; potem  in nimaš več kaj premišljevat. Se lahko kar lotita. Ženske očitno zelo različno dozorevamo. Jaz sem prvič pomislila na otroka šele pred kakšnim letom (očitno zelo pozno-pri 28) in sem pustila, da ta misel počasi eno leto dozoreva. Zdaj sva pa končno naredila naslednji korak in nehala jesti tabletke.
Svetujem, da dobro premisliš kako in kaj, kakšno bo življenje z otrokom in se temeljito pogovoriš s partnerjem. Nenazadnje je to največja odgovornost v življenju, ki jo bosta s partnerjem imela in je prav, da k temu tudi z vso ljubeznijo in odgovorno pristopita. Pa veliko poguma in ljubezni ti želim ter kmalu novega družinskega člana.

Tudi jaz sem se odločila s fantom za otroka pri 32 letih in sedaj pridno delava na uresničitvi želje, ampak nimam se za staro, ampak želela bi imeti prvega otroka do 35 leta.Mislim, da leta niso pomembna v kolikor je ženska čuti, da je pripravljena na to odgovorno in hkrati prijetno "nalogo", to je nadgraditev partnerskega odnosa in mislim, da si vsaka ženska enkrat želi ustvariti družino.

_____________________________

otroci so naše največje bogatstvo