Zavedati se moraš, da si sama sebi naredila največjo uslugo, ko se nisi vrnila k njemu. NIkoli se ne bi končalo. Če ne bi bil ata, bi bila katera druga.
Poznam podobno zgodbo: oče je imel razmerje z drugo žensko od rojstva sina do njegovega 7. leta in to vztrajno zanikal, kljub temu da je za to vedel cel kraj. Tudi ona je imela moža in 2 otroka. Razmerje sta prekinila za 4 leta in prišča spet skupaj in skupaj sta vztrajala oz vztrajata še danes (oba sta se ločila, ampak sta počakala da otroci zrastejo ). In danes po vseh letih te strašne ljubezni, ko jih nič več ne ovira in že 7 let živita skupaj, sta kot pes in mačka in bi najraje šla narazen (pa sta zaradi deljenja premoženja "skupaj") in vsaj moški "žaluje" (iskreno!) kaj je pustil. Se zgodi


kar se tiče otrokovih stikov z drugo žensko, je pa tako, da jih boš kar morala sprejeti, če bo bivši z njo in bo mala imela redne stike s svojim očetom.

lp, MOjca

Ja men je to najhuje kar se lahko zgodi - kot kaže ni bil pošten niti do sebe, še manj do tebe. Pusti ga na miru, se ne obremenjuj z njim in si poskusi tudi ti najti drugega moškega - boš videla kako ga bo šele to bolelo, ko boš tudi ti srečna in ob tebi še otrok več kot z njim. Vrni mu ...

Punca kapo dol, malo je takih, ki znajo pri tako hudih stvareh kot je prevara poleg tega še majhen otrok odreagirati in tako trezno razmišljati kot ti.
V takih primerih je važno da sta na prvem mestu ti in otrok, ti imaš čisto vest in si bila zvesta sebi in svojim načelom, kar ti bo v prihodnje ogromno odtehtalo in veliko lažje bo začeti nekaj novega takrat ko boš na to pripravljena.  Trenutno pa sta ves tvoj bes in jeza popolnoma opravičena.
Verjemi, da je njemu težje kot tebi, ker 'presesti' se iz enega stolčka na drugega ni tako lahko kot si to moški v veliki večini predstavljajo.

Res Lev76, vsaka ti čast.Ogromno si naredila zase in za otročka, ker si imela pogum in moč.
Kar tako naprej.

Prav si naredila. Je pa grozno, da te otrok, ki je v vseh pogledih čudovito bitje, vedno veže s svojim očetom. In tako si prisiljen vztrajati v odnosu, ki ga ne maraš in gledati nekoga, ki ti povzroča bolečine celo življenje. Saj bo bolje. Spoznala boš novega partnerja in vse to bo samo še rutina.

Iz lastnih izkušenj pa vem, da se čustev ne da utopiti. vedno privrejo na dan. Tako bi se tudi tvoj vračal k svoji "ljubici", saj očitno ona to sprejema. Očitno je dvojnost odnosa ne moti, saj se je verjetno počutila zmagovalka, saj je moškega ukradla otroku in partnerki. Je pa največja poraženka ravno ona, saj se bo morala vse življenje ukvarjati z zanjo tujim otrokom in nikoli ne bo edina v življenju tvojega bivšega partnerja. Poznam prijateljičino zgodbo s te plati in verjemi, da zelo trpi. Pač dnevi in vikendi, ko ima partner otroke so že določeni in ni sprememb in trenutkov samo zanju.

Čestitam!!  ta odločitev in vztrajanje pri njej je najboljša naložba zate in za tvojo malo.
Čudno se pa počutiš, ker veš, da zdaj ja pa res vse padlo za tabo in poti nazaj ni, četudi si že tako 100% v svojo odločitev. To je vedno tako ob največjih življenjskih preizkušnjah.

Razmišljaš modro in preudarno, verjemi vase in v svoje odločitve in s hčero vama ne bo hudega.
Želim ti/vama veliko sreče na vajini poti, zagotovo tudi tebe nekje čaka nekdo, ki te bo vreden. V tem primeru je potrpljenje božja mast.

Močna si. Dobra si. Drži se še naprej. 

_____________________________

http://www.ednevnik.si/?w=Margareta

Problem je le v tem, ker mi je človek malce priskutil moški svet,... In posledično si ne želim nikogar v svoji bližini.
Ne vem kdaj, če sploh, me bo to minilo. Tako, da trenutno kar uživam tako kot je in vzamem vsak dan sproti. Kdo ve mogoče se pa kdaj odtajam?!

Kar se pa stikov tiče, pa vem, da bodo in vse kar lahko naredim je da preživim še ta šus u glavo. Ampak bom, tako kot sem do zdaj vse.

V glavnem, da je on opral vest sam sebi,ker je po njegovo naredil vse, da bi bili spet skupaj, jaz pa čez to nisem mogla in zdaj sem zapečatila našo usodo. On si je pa primoran ustvariti "novo življenje".

Kaj čem,...Hvala vam za odgovore!

So možne, čeprav je srečna usoda samo začetek in dober temelj, kasneje pa  je potrebno zavestno delo. Ljubezen potrebuje redno skrb in nego.  Le zaradi pretekle izkušnje znam ceniti to, kar živim zdaj. Držim pesti, da boš kmalu spoznala in živela pravo ljubezen. Meni je pri tem spoznavanju zelo pomagala knjiga Dona Miguela Ruiza: Mojstrstvo ljubezni. Sečno!

Hm, zdaj si jezna nanj, zato ker je bil iskren ali zato, ker se je odločil it naprej?

Te popolnoma razumem, da nisi hotela it nazaj z njim, če si vedela, da ti še kar laže glede te druge ženske. Ampak on si je mogoče res želel nazaj k tebi, vendar je bil premalo pogumen, da bi vse  (beri njo) tvegal za nakaj, česar mogoče ne bo (beri vaša družinica). Zato je imel njo za vsak slučaj. In ker ti nisi hotela nazaj, je pač ostal z njo. Sem prepričana, da tako razmišlja... Se strinjam, da to ni ravno herojsko, ampak ne pomeni pa to, da ti je nujno lagal, da bi rad bil s teboj. Navsezadnje mu boš lažje odpustila, če boš na to tako gledala... Ker stike bosta še vedno imela, že zaradi otroka.

Tudi ona ni nujno slaba punca, se je pač zaljubila, bogve, kako ji je on vse skupaj prikazal in ko si zaljubljen itak vse malo drugače vidiš... In mogoče jo bo tvoj otrok imel rad, zato bi bilo škoda, da bi slabo mislila o njej, ker bo v precepu otrok... Strinjam se s tvojim bivšim, da če je to zdaj njegova izbranka, potem je prav, da srečuje njegovega otroka, družine so pač različne, ampak vedno tvorita jedro moški in ženska...

Sicer pa lahko po moje na vse to gledaš kot na olajšanje in nov začetek: končno je bil res popolnoma iskren do tebe - zakaj bi bila zdaj zato jezna nanj? Zakaj bi se ti zato priskutil ves moški svet? Kar je naredil, ni bilo lepo niti prav, vendar pa zdaj je končno povedal vse tako, kot je v resnici mislil. Če ti ne moreš čez prevaro in mu ne zaupaš več, seveda nima smisla karkoli nadaljevati, vendar pa je vseeno mogoče mislil iskreno, samo je bil prevelika reva, da bi si zaprl druga vrata. Kar je strahopetno, ampak ne pomeni pa, da so vsi moški slabi...