Tako sem žalostna, obupana, mojega veselega pričakovanja je nepreklicno konec. Jezna sem nase, ker nisem bila bolj vztrajna, ker sem popustila prigovarjanju ginekologa in šla na amniocintezo, katere me je bilo neznansko strah, ki si je niti nisem res želela, saj imam doma že dva zdrava otroka, torej globoko v sebi verjamem, še vedno trdno verjamem, da je tudi s tem otročkom vse dobro.
A izvidi ac niso brezhibni. Ne kažejo sicer na noben znan sindrom (downov ali turnerjev), kažejo pa manjšo kromosomsko napako, ki naj bi na otročku pustile določene nepravilnosti. Pravzaprav niti genetik sam ne ve točno, kaj vse nas lahko doleti, ker bojda je to zelo redek pojav, zelo malo raziskan, skratka nič konkretno določljivega. Sicer bodo raziskovali še naprej, meni pa se je podrl svet, čeprav, čeprav globoko v sebi še vedno upam, da je prišlo do napake. Saj so možne, kajne? Saj so tudi pri ac primeri, ko so se zmotili, ko so bili rezultati lažni?

Moje dete tako veselo brca, in ko pogledam svoja lumpa, ki spita v svojih posteljah, kako lepa in zdrava sta, v sebi čutim, da je tudi zdaj vse dobro. Le miru v sebi še dolgo ne bom več čutila

 verjamem, da tvoje srce ne laže

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Ja, lahko se zmotijo. Skoraj zihr sem, da je ena tukaj pisala, da so ji po ac napovedali, da bo imel otrok kromosomsko nepravilnost, vendar se je odločila vseeno donosit. In je bilo vse ok. NIč narobe. Meni so se zmotili na uz, pa rekli, da mu srček ne bije več, pa mu je, je bilo potem vse ok. Naše zdravstvo je precej zmotljivo. Žal. Ali na srečo - vsaj pri tebi srčno upam, da so se zmotili. Lahko pa imajo prav, ne moreš vedeti. Morda je to kaka bolezen, ki ni tako zelo nevarna. Vprašaj, vrtaj vanje, pozanimaj se, ne se pustit odslovit. Najhuje je živet v strahu. Ko boš vedela vse, kar se da vedet, pa se moraš pri sebi odločit, ali lahko s tem živiš ali ne. Ali je prehudo s tako boleznijo oz. nepravilnostjo v genih živet, kaj bi to pomenilo za otročka, ali bi se preveč matral, kaj bi pomenilo zate.... A veš, prebrala sem, da večino naših življenj kroji samo par res velikih odločitev. Vse kar naprej živimo je odvisno od teh par odločitev v preteklosti. Zato zberi ves pogum, pa ta hip poskusi aktivirat razum namesto zgolj čustev. Za tvoj lajf gre. Ne se zrušit, najprej pretehtaj vse, ampak čisto vse, kar lahko. Potem se pa poskusi odločit tako, da bo zate najbolje. Ti živiš tvoj lajf. Zate mora biti ok, pa kakorkoli že. KO se boš enkrat odločila, pa lahko vsa čustva izbruhnejo. Drži se punca, držim pesti zate, da boš zmogla. Pa fejst ornk se posvetuj z možem. Otrok ni samo tvoj, ne smeš se odločat sama, mož mora biti ob tebi, s tabo in za oporo.

jaz sem tudi mnenja, da se lahko zmotijo in ti želim, da so se zmotili. bi pa tudi jaz zaupala svojim občutkom. če otročka čutiš kot je treba in vse bi jaz zagotovo verjela, da bo vse v redu.  kako pa je šlo na drugih pregledih...morfologija, nuhalna....če je bilo tam vse ok, potem mene sploh ne bi nič skrbelo. vso srečo in naj se dobro izteče, ti želim!

_____________________________

Mamica Anoushke (2002) in Akasha (2008)

Stunfek

Od bivše sodelavke teta naj bi tudi rodila otroka z napako - žal za kaj točno je šlo ne vem, nekaj je bilo narobe s 46. ali 47. kromosomom po mojem spominu. In ker imajo veze v ginekologiji so ji naredili milion preiskav, šli do najboljših v tem "poslu" in vsi so ji povedali, da otrok ne bo normalen. No, na koncu po parih mesecih obupa, joka in staru se je rodil zdrav otrok. No in na nadaljnih preiskavah so ugotovili, da tudi otrokov oče nima nekaj v redu s temi kromosomi in ima isto "napako", ki pa ni vidna, sta oba zdrava, normalna.

Želim ti, da bo pri tebi enako. Pošiljam ti en velik objem.

Lahko so se zmotili.
Lahko gres se na drugo preiskavo.

Samo dvom bo, verjamem, v vsakem primeru do konca. Ni fajn.
Naj ti bo sreca mila

 upam da bo nakoncu vse vredu- misli pozitivno

_____________________________

Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.

Ne znam ti svetovat, verjamem, da ti je grozno hudo in sočustvujem s teboj.

Želim ti veliko sreče  in da bi ti uspelo najti pravo rešitev

Tudi jaz ti ne znam svetovati. Ti pa pošiljam en velik  in držim pesti, da je vse vredu.    

_____________________________

Nikoli ne kažite otroku česa, kar ni mogoče videti. Ko razmišljate, kaj bi bilo zanj koristno, ko bo starejši, govorite o tistem, kar je lahko koristno sedaj.
Rousseau

Ojoj, ne predstavljam si, kaj preživljaš.  Resnično ti želim, da bi se čimbolj pomirila, ker je to precej pomembno, ter da bo s tvojim otročičkom vse v najlepšem redu.

Joj, pošiljam ti en topel in iskren  . Bom mislila nate in ti iz srca želim, da bi bilo vse OK. Poznam pa dva primera, ko je bilo s podobnimi izvidi, kot jih imaš ti v enem primeru čisto vse OK, v drugem primeru pa je imel fantek na nogicah 6 prstkov namesto 5 pa so mu mala dodatna prstka odstranili že kot dojenčku in je zdaj čisto, čisto OK v ponedeljek bo postal prvošolček. Tako, da ti poskušaj zaupati, da bo vse kar najbolj OK, čeprav verjamem, da ti je hudo... pa da je hudo, ker ni nič v tvoji moči in ker niti zdravniki ne vedo kaj več...

_____________________________

Ljubezen je iznajdljiva do neskončnosti.
(sv. Vincencij Pavelski)

Prav nič ni narobe s tvojim otročkom!!!!!!!!!!!!!!!!!!Ne in ne,to si daj v glavo.
Tista minimalna nihanja ne pomenijo prav nič!!!!!!!!!!!!!
Tvoje dete bo zdravo in normalno.Kokrat so se že zmotili,tudi znanost se moti.
Ko bo na svetu,bo najlepši otrok,le v miru ga pričakuj,ker revček čuti tvojo napetost in žalost.
Pa še objemam vaju in vama želim vse naj naj

Me je kar streslo, ko sem brala.
Mislim,da so te pošteno prestrašili, čeprav sami ne vedo, zakaj gre.
Upaj na najbolje, težave rešuj sproti.
Lepo 

Vse bo v redu! vem, da ti ne morem svetovati, da odmisli vse kar so ti povedali na aminocintezi, svetujem ti pa, da se posvetiš svoji nosečnosti in svojemu otročku, da se povežeš še bolj z njim, da čuti tvojo ljubezen, pa naj bo kakeršen koli, otrok je tvoj in imej ga še naprej rada. Saj so ti že druge povedale, da se velikokrat zmotijo. Včasih še ultrazvokov niso imeli in mogoče je blo bolje, ko ti je bilo prihranjeno za kakšen tak lažen preplah!

Če čutiš, da bo vse v redu, bo sigurno vse ok!Tebi in tvoji družini, še posebaj pa mali , želim !

Želim ti da s svojo pozitivno naravnanostjo in optimistom donosiš tudi tretjega otročička.

Preveri, kako je še z drugim mnenjem in pojdi mogoče še na kakšno preiskavo. Če je zadeva na napotnico, si upravičena še do drugega mnjnja, za katerega ti os. zdravnik mora napisati napotnico.

Jaz bi pa rekla takole: naredi čim več možnih dodatnih preiskav, vztrajaj, da maksimalno raziščejo zadevo, pogovori se s svojim možem in pri sebi poskušaj zelo racionalno razmislit predvsem, kakšna bi bila tvoja odločitev, če bi sigurno vedela, da je z otročičkom nekaj narobe. Bi ga nepreklicno sprejela in ljubila? Ti je otrokovo življenje toliko sveto, da ga pač sprejmeš takega, kakršen ti je namenjen? Poklican je bil v življenje, tvoj je, si lahko predstavljaš, da ne bo popoln? Boš zmogla?

Mogoče se sliši kruto, neosebno, tako racionalno, ampak zame je tukaj ključ do odločitve. Kajti kljub vsem preiskavam bo najbrž dvom, strah ostal.

Jaz sem se tudi odločala, ali naj grem na amnio (sem imela 35, ko sem rodila) ali ne. In mi je takrat Pušenjak rekel nekaj, kar mi je odprlo oči. Odločitev je samo v tem, ali boš otroka brezpogojno sprejela ali ne. Jaz sem se takrat odločila, da bom otročička sprejela in ljubila takega, kot mi bo dan. In sploh nisem šla na amnio.

Sedaj imam zlato, zdravo, živahno in navihano triletnico.

Želim ti veliko moči, miru in pravih odločitev. Ter seveda zdravo dete. Drži se!

Pozdravljena!

Pri meni je bila pri zadnjih dvojčicah močno povečana NS,prva je imela 3,8mm pa do 4,2 mm tako,da je bilo tveganje 1:16,druga pa 2,5 mm...ker sva se z možem odločila,da otroka sprejmeva takega kot je.se niem odločila za AC....rodila sem dve zdravi,nagajivi in nadvse čudoviti deklici...nosečnost sama je bila res ena sama živčna vojska in če bi še kdaj zanosila vem,da nikoli več ne grem na NS,tudi prej nisem bila pri nobenem....ker ti naloži samo skrbi in strah,da kaj ne bo vredu.

Seveda se lahko zmotijo....zato,zaupaj svojemu občutku,svojemu srcu in z malim pikcem bo vse vredu.
Srečno in v mislih sem s teboj!

_____________________________

Čiščenje hiše,medtem,ko otroci odraščajo,je podobno kidanju snega,medtem ko sneži...

Ne znam si predstavljati kaj doživljaš, ti pa pošiljam en velik  in srčno upam, da je s tvojim sončkom vse ok.

Hvala, punce, za tolažbo in spodbudne besede, predvsem izkušnje, ki dokazujejo, da ni nič 100%.

Danes sem bila ponovno na genetskem posvetu, nič novega mi niso povedali. En kromosom je malo čuden, značilen za turnerjev sindrom (čeprav celotna kromosomska slika ne kaže nanj), zaradi česar lahko pričakujemo deklico nižje rasti (ne pritlikave), ki bo lahko imela težave z neplodnostjo. Je pa še ena malenkost na tem kromosomu, za katero pa res ne vejo, kaj bi pomenila, je resnično nekaj izjemnega, nenavadnega in neraziskanega. Vsaj on še ni imel takega primera niti ga ni zasledil nikjer v literaturi. A je bil zelo pomirjujoč, jaz pa optimistična, saj nam vendar nihče ne more niti v vseh normalnih pogojih zagotoviti, da z otrokom resnično ne bo nič narobe, kajne. Ponudil mi je sicer možnost upn, ampak meni se nobena od naštetih možnosti ne zdi tako grozna, da bi zaradi tega pristala na prekinitev nosečnosti, oba z možem si tega otroka močno želiva in oba verjameva, da se bo kljub vsemu vse dobro končalo. 
Potem mi je Pušenjak naredil še morfologijo, tako detajlno, izmeril je vse, kar se izmeriti da, prav po nekem posebnem programu, popisal mi je pol materinske knjižice in mi zagotovil, da je z otrokom vse ok, da ima vse na svojem mestu, da v niti eni sami točki ne odstopa od povprečja in normativov.
Kljub temu da sem pri odhodu iz porodnišnice čez vso zgodbo naredila križ in se odločila, da sploh mislila več ne bom na to, sem se odločila, da bom šla še po drugo mnenje. Vem, da obstaja neka zasebna genetska posvetovalnica, kam pa se lahko še drugače obrnem, morda ve katera? Kdo je najboljši genetik v Sloveniji?

Hvala še enkrat za tolažbo in tople besede.

Anonimna-ali ti misliš sedaj še enkrat na AC?
MISLIM,DA BO S TVOJO MALO PIKICO VSE OK!
Pa poročaj nam,ker me res zanima kaj ti bodo rekli na dugem mnenju...
En velik objem za tako pozitivno mamico...  in atija....

_____________________________

Čiščenje hiše,medtem,ko otroci odraščajo,je podobno kidanju snega,medtem ko sneži...

Anonimna - zelo te razumem, kaj doživljaš in se strinjam z odgovori punc. Ko sem bila v 23t, sem šla na UZ k zelo znanemu ginekologu. Ugotovljeno je bilo, da se mu možgani ne razvijajo dovolj dobro, posledica tega je Downow sindrom, pa tudi NS je bila 1:596 in izmerjena 2,6 mm (če se še prav spomnim). Tisti dan sva z možem jokala kot dež in imela sva občutek, da se nama bo sesul svet. Še isti dan sva kupila najimemu pikcu rdeč voziček - za srečo in se tolažila, da nama bo sigurno še dal vetra, ko se bo rodil. Po tem me je moj ginekolog večkrat pregledoval in spremljal rast možganov ter me tolažil. Tudi pri Pušenjaku sem bila. Rodila sem zdravega fantka, ravnokar je imel dve leti, ki se zdaj veselo podi naokoli.

Zaupaj svojemu srcu!!! Srečno!!!

Najprej vam naj zaželim velik sreče in zdravega otročka . Tebi pa vse čestitke za tak pogum .

Nekatere klinike po svetu imajo brezplačno internetno svetovanje in tolmačenje izvidov. Mogoče bi po internetu našla kakega tujega zdravnika, svetovalca, genetika, ki bi ti znal raztolmačit izvid in ki mogoče pozna kak tak primer. Povečini so to klinike v Ameriki, saj so bolj odprte narave.

Ne skbi, tudi moji mami so pred 16 leti trdili, da bo moja sestra 100% prizadeta, ter umsko zaostala in ne vem še kaj so ji vse našteli.
Danes pa je moja sestra zdrava, telesno zelo dobro razvita in nadpovprečno intelegentna 16 letnica. Je pa res, da ji je na roki zrastel 6 prst, katerega so ga takoj po rojstvu odstranili in je ostala čisto mala brazgotinica.