.......to so tudi besede mojega porodničarja, in zares je bila sanjska, zato bi jo rada delila z vami, predvsem v vzpodbudo tistim, ki vas ta srečni trenutek še čaka. 9nebesa Skozi vso nosečnost sem si želela naravni porod, čepe, sede ali v drugem pokončnem položaju, in se nanj tudi fizično, predvsem pa psihično pripravljala, hkrati pa sem se zavedala tudi, da se lahko zgodi čisto drugače in takrat to moram sprejeti. V veliko pomoč mi je bila tudi knjiga Izziv poroda.
V nedeljo ponoči, sem začutila malo drugačne krče, kot že več dni do tedaj, vendar so bili prav tako neredni in po dveh urah budnosti sem odšla v posteljo, ter spala kot top vse do 10. ure dopoldan. Bila sem prav razočarana, ker se ni nič več dogajalo, saj smo tako težko čakali na našega otročka. Pripravila sem si kopel in se potopila vanjo za eno uro, bilo je prav božansko, saj sem bila maksimalno sproščena in nekako sem čutila, da je ta dan poseben dan. Zatem sem se najedla in mislim, da je potekla še ena ura, ko sem ponovno začela čutiti popadke, ki pa se po bolečini niso kaj dosti razlikovali od krčev, ki sem jih imela že nekaj časa. Na čase so bili eden za drugim, potem čez deset minut, kaj kmalu pa kar redno na pet minut...... In jaz sem se spraševala ali je to to :zmeden2: . Ko pa so se začeli pojavljati na štiri minute, pa sem poklicala moža in deset minut do 14. ure sva se odpravila v porodnišnico, do katere sva imela dobro uro vožnje. Celo pot sem imela popadke na tri do štiri minute, katere sem z lahkoto predihavala. Ob 15. uri 5 minut sva bila pred porodnimi sobami, kjer so naju najprej napotili v garderobo, in kjer sem se preoblekla. Ko sem se ob 15.uri 19.min. vsedla na klopco pred vstopom v porodno sobo, mi je iztekla plodovnica, ob 15. uri 30 min me je pregledala babica in ugotovila, da sem odprta štiri centimetre, priklopili so me na prenosni CTG, tako, da sem lahko vstala in čez 15 minut sem bila odprta že sedem centimetrov….. Sploh nisem mogla verjeti, kako se vse hitro odvija, po drugi strani pa mi je to dajalo še večji pogum, saj sem vedela, da rojstvo našega sinka ne more biti daleč…… Namreč čez dodatnih 15 minut sem bila že popolnoma odprta, poskušala sem se namestiti v sedeči položaj, vendar sem ugotovila, da mi ni ustrezal, zaradi tiščanja navzdol....... vsedla sem se na pručko, (mož je sedel za menoj na stolu tako, da sem se lahko nanj naslonila) predihala še dva, tri popadke, da se je otroček pomaknil po porodnem kanalu in ko je babica dejala, da lahko potiskam, sem začutila pravo olajšanje, ob prvem popadku se je okronala glavica…….. in zatem je nastal trenutek, ki ga ne bom nikdar pozabila......9nebesa:angel:9nebesa .... babica je klečala na tleh, porodničar je zraven nje čepel, nihče ni ničesar govoril, ves prostor je zaobjela tišina, bila je posebna energija...... in v naslednjem popadku, (brez prereza presredka) je naš mali :angel: privekal na ta svet..... V trenutku sem ga dobila iz babičinih rok v svoje, kjer sva ga z atijem pestovala okrog 15 minut 9nebesa . Od prihoda v porodnišnico sem rodila v 1 uri in 10 minut....... Vse od tega trenutka smo najsrečnejša družinica, saj nas mali črnolasi :angel: venomer razveseljuje s svojim številnimi nasmeški med spanjem, spi mnogo, tako, da se moramo tudi kdaj pa kdaj zbuditi, da vidimo črno plave oči in da ne spustimo obrokov……..
LP :rozica::rozica::rozica: Aly
