Jaz   sem prav žalostna.Kot vas večina ve ,sem mamica Ane(3 leta) in Davida(15m).Naša punca se je že kot dojenček rada cartala , všeč ji je masiranje ,božanje ,lupčkanje, vsako noč pride k nama spat in tudi čez dan se mimogrede malo pocarta.
David pa čisto nasprotje.Ne prenese dotikanja .V vseh 15ih m še ni spal niti 5 min zraven drugega človeka.Zaspat sploh ne zna , če ni sam v svojem kinderpetu. Zato v jaslih sploh ne spi .Če ga hočeš pobožat se kar umakne  , na rokah ga imamo samo , če ga nesemo štuporamo .Jaz bi ga pa tak rada pocartala in stisnila k sebi ne da bi me odrinil vstran .

< Sporočilo je popravil diva 4 -- 14.9.2006 12:24:01 >

Moj 17 mesečni sinko skoz "visi na meni", tako da imamo cartanja čez glavo

Oh, saj se navadiš. Moja dva (prvi dve leti, drugi dva meseca) se oba nočeta cartati. Moj ati pravi, da je to kazen za to, ker se jaz nikoli nisem hotela .

Tavečji je v dveh letih spal pri naju samo dve uri, če odštejem prve tri tedne življenja. Pa še to je bilo takrat, ko je bil zelo bolan. Saj si ne želim, da bi spal pri naju, ampak da bi se kdaj prišel malo pocartat zjutraj. Pa noče in zgleda, da gre tamanjši tudi po njegovih stopinjah.

Naš 4,5 letnik se niti ne carta rad, tudi kot dojenček se ni maral preveč in tudi jaz sem bila žalostna zaradi tega. Zdaj se za centimerter raje stiska, pa še to pove sam kdaj oz. da vedeti, kdaj mu paše in kdaj ne.

Čisto nasprotno pa je s piškotkom, starim 1,5 let, že iz štarta se mucka, stiska, objema.

Tako da...nisi edina:)


_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

Diva 4 poznam takšen primer in čisto enako je bilo pri nas. Moja hčera sploh ni pustila nikogar v bližino da bi jo pocartal kaj šele stisnil k sebi. Sedaj je stara 19 mesecev in se je stanje malo obrnilo. Pride se že pocartat ampak samo takrat, ko pade ali se ji kaj drugega zgodi še posebaj pa , ko ve da je naredila nekaj narobe. Verjetno se bo pri vas tudi slej ko prej situacija obrnila kot pri nas.

Samo pri nas je to res hudo .Že v porodnišnici in kasneje doma se je jokal samo kadar ga je kdo vzel v naročje, najraje je bil , da si ga odložil v zibelko ali kasneje na tla ali stajico.Včasih ga kdo hoče pobožat po rokici pa jo tako sunkovito umakne in zraven grdo gleda ,kot bi mu hotel kaj hudega.
Sem mislila , da bo sedaj malo bolje , ko hodi v jasli.Hčera je namreč takrat še bolj visela na meni , on pa ne.


< Sporočilo je popravil diva 4 -- 14.9.2006 12:41:00 >

Ne, moj se nikoli ni hotel crkljati. Včasih, ko rabi ljubezen, se že stisne k meni za par sekund, da se nafila, ampak to je enkrat na teden. Škoda, zame in zanj. Ampak tak je in to spoštujem.

Splišni - saj jaz  tudi to spoštujem , samo malo sem pa le žalostna .Sploh ne vem , da je bil dojenček.Ker tisto previjanje in kopanje je pri njemu čisto na brzino brez igre , žgečkanja , muckanja... Ano pa še vedno masiram , pa žgečkam ... Je veliko bolj prijetno .

Med mojimi tremi otroci je tudi razlika,kar se tega tiče.Prva dva nista bila taka niti pod razno,najmlajši pa je res crkljivček,pa še tako razneži se,ko se stiska.Smo se že precej pogovarjale na to temo in mogoče je res kaj na tem,da otroci,ki se dalj časa dojijo,naj bi bili bolj crkljivi.No vsaj pri nas se to potrjuje.

Mene je Vasja prvič objel pri 19 mesecih. Od takrat me objame tu pa tam, recimo 1x na teden, lubčka mi pa nikoli ne da sam od sebe. No, pa saj me tudi objame le na pobudo in za tri sekunde.

Ampak z atijem se pa veliko raje pocarta, dedija tudi skoz objema in lubčka. Mama je pa čisto odveč .

Darjatimci, moj tavečji je že v porodnišnici imel dojko izključno za jest. Nikoli, ampak res nikoli se ni pocartal z njo. Tudi odstavil se je sam. Tako da pri nas dojenje ni imelo povezave s cartanjem. Tudi tamali je takšen zaenkrat.

Moja otroka sta oba cartljivčka, še najbolj pa moj , ki šteje 3 in pol.
Ljubezniva sta in nežna, zato sem najbolj srečna, ko mi kateri kar tako, še najmanj, ko bi pričakovala, reče: mami, rada te imam, ali pa mami, jaz sem tako srečen, da te imam.
Potem mi lahko verjamete, da ne morem živeti brez njiju.
Da ne omenim raznega božanja, stiskanja, lubčkanja.....

Pa, če nisem jaz en srečen človek.

Tudi naš jo je imel za jest,ampak se mu ni in ni dalo od nje poslovit skoraj do 20meseca.Rad se z nami lupčka,carta,tudi sedaj ko ima tri in pol leta,zadnje čase izjavlja,da je dojenček in da bo pil pri mamici.Mi pa vsi v smeh.

Adam pa je pravi cartek. Kjer je le mogoče, se h komu stisne. Objema me, če je le mogoče. Ko se igra, spusti igrače iz rok in prilaufa k meni in pravi: Mami puka! To pomeni, mami daj mi lupčka, in se gre igrat naprej. Cartal in žgečkal in božal bi se pri meni, atiju, babi, dediju teti, stricu, tudi v vrtcu pravijo vzgojiteljice, da takega cartlavčka že dolgo ne...  Res rabi veliko ljubezni... Tudi rokico rad da, če gremo na sprehod. Nasploh rabi veliko dotikanja. Zgleda da bo en tak nežen možak postal iz tegale našega zlatega fanta...

Definitivno ja,
Gili kar vse povprek tala lubčke, Jakob pa vpije "božej me".

Ne vem kje so se vzeli, jaz za cartanje nisem!?


_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Moj je tudi pravi mali občutljivi rakec, stisne se k meni kadarkoli. K atiju niti ne tako pogosto. Tudi lupčka dobim večkrat kot ati.

Se vidi...mamica rakica in sinek rakec... nežna, občutljiva, cartljiva...oba...ati ima veliko dela!

Moja Danaja bi se cel dan crkljala tuk se rada crklja....Ona me vez čas objema, lupčka, stiska itd...Je pravi crkljivček.....

_____________________________

...KO TI ŽIVLJENJE PRINESE LIMONE ,ZAPROSI ZA TEQILO,SOL IN SEVEDA ME POKLIČI…

jao, včasih tolk da ne morm več dihat.  čist sta po mami, ona je tud taka scrkljana. 

mi se tudi na veliko cartamo 
tudi vmes med igro, se pride stisnit k meni, se pocartat, potem pa gre lahko naprej je pa bolj take sorte že od začetka.  tudi dojenje je bilo cartanje

Moj ta velik se tudi nikoli ni hotel kaj preveč crkljat. Zdaj se šele crklja, ko je že skoraj tolk velik kot jaz, pa še to z redkimi izbranimi bližnjimi. Sem bila tudi jaz žalostna, ko je bil majhen. Ta srednja in ta mali pa sta totalna crkljivca. Dojila se ta srednja ni, je dojenje zavrnila sama, meni se je pa cedilo ven v potokih, da sem še mastitis fasala...oba fanta sta bila enako dolgo dojena, tako da...dojenje ni imelo vpliva na crkljanje. Taki se otroci rodijo, gensko je to po moje.

Ampak meni se vseeno čudno zdi, da tvoje fantek odklanja čisto vse dotike. A si kaj vprašala zdravnico? Saj poznam dosti otrok, ki niso crkljivi, ampak da bi pa čisto ob vsaki priliki zavrnili dotik, pa ne. No, mogoče pa si malo pretiravala, pa sem jaz narobe razumela.

moja tavečja se ni nikol hotla cartat. stara je čez 2 let pa me še nikol skor ni spontano objela. prov učila sem jo kako se da roke okol druge osebe??!! zdej se hoče kdaj k men zbasat ampak mam občutek da bolj iz ljubosumja na tamalo. oz išče pozornost. tamala 4 mesečnica mislim da bo bolj crkljika. no upam saj :)

Naš 13-mesečnik se ful rad carta. Zgleda ima to po meni .

Na rokah je do 3 mesecev bil praktično nonstop. Potem vedno manj, ampak še vedno, kljub temu, da že hodi, ima dneve, ko je veliko raje na rokah. Pa doji se še precej in se zraven carta, pa tako na rokah, ko ga imam, se stisne z obrazom k mojemu obrazu ali pa me stisne okoli vrata .

_____________________________

20. 8. 2005 se je rodil naš Aljaž

Nas da bi se hotu ne vem kako crkljat niti ne....oz.ko ima svoj obdobje in se mi obesi za vrat, takrat ja...po vecini le zvecer,ko greva spat...takrat se stisne k meni, me objame in poslusa pravljico...that's life :)

Naše punčike se pa vse rade cartajo.  Tavelka se bi kr lupčkala pa objemala.  Ko smo šle enkrat v park je šel mim en fantek, star približno 2 leti. Nina pa se je ustavla pa tistga fantka objela pa pulupčkala.  Jaz sem se tok smejala. Njegova mamica pa je prov čuden gledala pol pa se je še ona nasmehnila. 

_____________________________

Nina - 18.9.2004,
Lara in Sara - 6.11.2005,
Žiga - 8.10.2007