Kako "prenesti" selitev 1 uro stran od svojega domačega kraja? Z otrokom iz prvega zakona? Ker se sama načeloma strinjam s tem, da greš "za srcem" (se pravi za novim partnerjem, v njegov domači kraj), bi to sprejela z veseljem.  Ampak-kako potem tam? Nobenega ne poznaš? Malo stikov s prejšnjimi (vidnih svedda, slišali bi se že)....kako otroka preseliti v nov kraj? Tuj mi ni, ker se dobro razume s partnertjem (očeta redno videva), starši sprejemajo lepo....

Lahko to dalje normalno ****ncionira?

Itak! Zakaj pa da nebi

Ne komplicirat že v naprej.

Jas sem tudi šla tkole s svojim otrokom iz prejšnjega zakona in so ga lepo sprejeli, sploh novi partner ga ima rad, tko kot svojega in to mi vse pomeni. Res nisem šla tko daleč, vendar je bilo le novo okolje, novi prijatelji in nova šola za otroka.
Nevem koliko je otrok star, če je majhen mislim, da nebi smelo biti težav. Moj je že v šolo hodil in si je kmalu najdel prijatelje sosede. Navsezadnje sem pa vesela, ker sva šla iz mesta malo ven. To je kar se tiče otroka ti pa tko, kot si napisala, da greš "za srcem" to je pa tudi dovolj, pa kjerkoli si.

imaš vsaj partnerja - lažje ti bo.

Če je prisotna resnična ljubezen, potem ni problema. Otroci pa so itak prilagodljivi. Hitro si najdejo nove prijatelje. In tudi ti si jih boš. Seveda se bo potrebno malo potruditi, ampak imela boš partnerja, ki ti bo pri tem pomagal. In tudi partner ima verjetno kake kolege, ti kolegi pa žene, partnerke. Šlo bo hitreje in bolj gladko, kot si misliš. Samo malo poguma je potrebnega, da narediš prvih nekaj korakov. Potem pa zalaufa.


_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Ja lahko si ponosna na njega.

Gre, gre. Sm jst tut to nardila. Pa funkcionira.

Kolkr u naši bajti SPLOH KEJ funkcionira.

jaz sem že večkrat selila, ampak kjer je ljubezen...

vsaka stvar je lahko negativna ali pozitivna, kakor obrneš. selitev je priložnost popraviti stare napake in iskati nove prijatelje, saj ni nikjer popolno

če se odločiš, otroku poudari pozitivne stvari, pa tudi sebi, seveda

_____________________________

iz malega zraste veliko

Moja sestra se je vrnila. Otrok sicer nima, ... ni šlo, preveč domotožja, nikogar poznanega. Za seboj pustiš vse v bistvu. Svoje življenje, prijatelje, starše,... saj ni daleč, ampak včasih, ko rabiš kak klepet ob kavici na hitro, se komu zaupat, potožit,.. pa je groozno daleč vse  

jaz menim, da je glavno, da se vi trije dobro razumete in da je otrok s strani partnerja lepo sprejet...vse ostalo potem kar nekako gre...otroci se pa tudi zelo hitro prilagodijo...
jaz sem se pre parimi leti iz lj preselila v mb k možu in njegovemu sinu...no, sedaj smo že štirje  in se imamo kar fajn... res pa malo pogrešam prejšnje življenje in krog ljudi...ampak gre! včasih je kaka krizica, pa mobitel račun je visok ...ampak tako pač je! trenutno je tu pač moja družina....no, sedaj ko sem si tu našla nek krog ljudi, pa me moj priganja, da bi šli na 'moj' konec...kar verjetno enkrat tudi bomo...ah, c'est la vie!