Včeraj,kot ponavadi ponoči nismo nič spali,zbujanje na pol ure:((.Joj,te zobje,me jezijo:grrr:,k rastejo boli,ko jih imaš boli,kaj za vraga jih sploh imamo:)-.
No ptem seeda naredim Matiji zajtrk - čokolini,samo tri žlice popapa,potem mu namažem pašteto na kruh,spet samo tri grižljaje,na koncu je pa pojedel en piškot.Potem pet ur nič jest,naredim kosilo zanj,teletino v omaki,kumarce v omaki in pire krompirček,tud probal ni,spet probavam to in ono,na koncu je za kosilo jedel jogur,ki ga drugače ne mara:zmeden2:,tako sem se razjezila,da je joj.Vsak dan kuham to in ono in mečem stran oz.potem poje naš kuža,ki pa tako milo fehta zraven:)-.Potem za malico nič,za večerjo pa spet samo malo jogurta.Čez dan tečen ko hudič:hudicek:skoz jok:(( in tečnarjenje,meni pa je kipelo in seveda bolj sem bila jaz živčna bolj se je Matija drl:((.Potem pa še babi,pa kaj si taka,pa veš da ga zobki matrajo,to mi govori že od Matijinga tretjega meseca,kadar koli je bil tečen,ga zobki matrajo,ja pa porkaš ne morjo ga zdaj že tri mesce zobki dajat,da nič ne je,da nič ne spi in da je skoz tečen.:zmeden2:.
Pa se igrava,pa je dobr sam pet minut,potem pojeva in pleševa,spet samo pet minut,pa gledava knjigice,se takoj jezi ker mu jih ne pustim glodat,pa božava kužata in muce in se jezi,ker mu jih ne pustim cukat,jaz ne vem več kaj naj delam z mojim otrokom,karkoli delava mu ni prav,karkoli skuham ne bo jedel in bog ne daj ponoči spat.Meni že orng kipi.Da o utrujenosti ne govorim,pol bi se pa še ati rad crkljal pr men,jaz pa sam padem v posteljo in pol ma seveda nos do tal.Jaz ne zmorem vsega,vsaj kakšno nočko naj mi božiček podari,da si malo napolnim baterije in potem bo vse drugače.Včeraj sem bila cel dan jokava,kar tako,za vsako malenkost so solze kar tekle.
No mogla sem se malo izjokat tuki,mi je takoj ful lažje:)-.
Za vsako eno:rozica:za lepši dan.
lp
Silva:muca:

"da nič ne je,da nič ne spi in da je skoz tečen". Otroci niso igrače in nimajo gumba on/off. Potrebujejo starše, ko so majhni še toliko bolj, saj ne znajo povedat, kaj jih muči, zato ga, draga mamica, le vzemi v naročje in pocrkljaj, svet se ne bo podrl, če ti kosilo prekipi.

In še noben pri polni mizi ni od lakote umrl. Poje, kolikor mu pač paše, če pa te skrbi, ga pelji k zdravniku.

In bodi malce bolj strpna do svojega otroka, nenazadnje je bil zaželen, mar ne? Iz posta tega nemreč ni čutiti.

Pa lep pozdrav.

Pozdrav...seveda boš zmogla..dete bo še prehitro zraslo..saj pol bojo pa spet drugačni problemčki..tako je ko postaneš mama!Vse smo šle čez to obdobje jaz trikrat sedaj pa na pol še četrtič.Tudi meni je hudo ko mali ne zna z besedo povedati kaj mu je ampak samo joče..potem pa premlevaš vse možnosti.Veš ti presneti zobki,pa čeprav še ni duha ne sluha o njih lahko delajo težave.Izrast prvih zobk je zelo boleč,samo tapravi ko rastejo ne delajo težav ker imajo že začrtano pot.Moji so tudi imeli obdobja neutrudljivega joka potem pa se je kaj izcimilo:ali prehlad ali vnetje ušes ali zobki ali pa sploh nič.
res ne vem kaj ti svetovat,da bi preprečila jok le da imej pač potrpljenje,da bo tudi to obdobje enkrat mimo.Ker tako majhni nimajo besed nam skušajo povedat z jokom,kaj pa moraš sama ugotovit,če ti uspe,ker si ti 24 ur na dan z njim.

lep dan tudi tebi:metulj:Neva:rozica:

al bina včasih, ko ti otrok dneve in noči ne spi in si sam za vse, ti lahko tudi prekipi. Če je takrat možnost, dati otroka v varstvo za uro ali dve in se ta čas sprostiti je fajn, če pa ne je pa grozno. Tudi pri zelo zaželjenem otroku in polnem srcu ljubezni ti lahko zmanjka energije in živce odpovedo, saj smo samo ljudje in ne roboti.

Silva po vsej verjetnosti so lahko zobki, če pa se ti zdi kaj sumljivo, pa raje k zdravniku po nasvet. Bolj kot boš sama nervozna bolj bo otrok. Probaj ga dat za nekaj časa v varstvo in si privošči kopel ali sprehod ali pač nekaj s čim si boš napolnila baterije.

Se popolnoma strinjam, donja, organizirat se je treba.

Albina seveda imam zelo rada svojega otroka,najraje na svetu in ga ne bi dala za nič na svetu9nebesa,vendar včasih malo prekipi,a ne:)-.Vedno ga pocartam,ko joka,ga ne pustim samega.
Imaš prav,včasih sem pa res premalo strpna do njega,vendra ga imam še vedno zelo rada in ga cartam tudi takrat ko imam slba dan.
lp

Silva, potrebuješ konkretno polnjenje baterij, ker so tvoje čisto prazne. Če imaš možnost prosi svojo mamo, da tvoja :duda: prespi eno noč na teden pri njej. Tako se boš zares odpočila in napolnila baterije. In ko boš ti spočita in naspana, boš tudi otroka lažje "obvladala".
lp

Silva ne se s tem obremnejat. Vsi smo samo ljudje in vsakemu enkrat prekipi, pač ne zmoreš več. Ne vem kaj je v tem slabega če človek reče ne morem več. Jaz sem pred kratkim tudi imela slab dan in resnično nisem mogla več. Principeso sem dala na fotelj in jokala poleg nje, ker enostavno drugače ni šlo. Me je kar debelo gledala, ampak zgleda da je pomagalo, saj sva preostanek dneva preživele čudovito. Jaz te popolnoma razumem. Nismo stroji, ker če bi bili, bi bilo to zelo enostavno. Ko bi bil čip preobremenjen bi si vstavil drugega in delal naprej ...

Lep sončen pozdrav :sloncek:

Silva ne se s tem obremnejat. Vsi smo samo ljudje in vsakemu enkrat prekipi, pač ne zmoreš več. Ne vem kaj je v tem slabega če človek reče ne morem več. Jaz sem pred kratkim tudi imela slab dan in resnično nisem mogla več. Principeso sem dala na fotelj in jokala poleg nje, ker enostavno drugače ni šlo. Me je kar debelo gledala, ampak zgleda da je pomagalo, saj sva preostanek dneva preživele čudovito. Jaz te popolnoma razumem. Nismo stroji, ker če bi bili, bi bilo to zelo enostavno. Ko bi bil čip preobremenjen bi si vstavil drugega in delal naprej ...

Lep sončen pozdrav :sloncek:

Silva, se popolnoma strinjam s Tipi in Donjo. Vsi otroci so kdaj sitni, nekateri bolj,nekateri manj. Tvoje dete ima samo tebe, da se ti potoži. Zato pa je to preveč zate,saj nisi stroj,ki bi to lahko nenehno prenašal. In še nekaj, če ne bi bil zaželen, če ga ne bi imela z vsem svojim toplim materinskim srcem neizmerno rada, bi ti bilo vseeno zanj in za njegove tegobe. Pustila bi ga lačnega in jokavega nekje v kotu, ti pa bi mirno počela kaj drugegea.
Prijateljski nasvet, vzemi si kakšno uro alidve kdaj samo zase in včasih vključi v to tudi atija, pojdita na sprehod, v savno, na masažo, ....
Al bina,..vem,da razmišljaš realno, vendar razumem pa jo, da ji prekipi če se ji iste reči dogajajo dan za dnem in reva ne ve,kako naj otroku pomaga. če je ne bi skrbelo zanj, bi ga,kot sem že rekla, pustila lačnega in sitnega nekje v kotu.
Silva, saj boš videla, tudi vidva bosta prišla iz te krize, morda so zobki,morda je pač tak mali jokavko in bo tudi to prerasel,...saj bo, ne se sekirat in napolni si energijo tako, da ukradeš malo časa zase!
Vse najlepše ti želim in ti pošiljam eno močno :kava::kava:, da te spravi na noge!
Mali mucek pa bo jedel,ko bo lačen, naj ti sam pokaže kaj bi, pa bo morda tisto tudi res pojedel.
Lp in ogromno:rozica::rozica::rozica::rozica: samo zate!

Silva ne vem, kaj bi ti lahko rekla, da bi ti malce polepšala dan. Vse to enkrat mine, veš. Kar se hrane tiče ti svetujem, da nehaš kuhat tisoč in eno stvar zanj. Jaz sem tudi na začetku tako delala, pa sem skoraj vedno ostala z dolgim nosom, ker ni hotela jest. Potem pa sem nehala in ji dajala tisto kar je hotela. Največkrat je bilo to tisto, kar smo ostali jedli. Pa kaj, je pač jedla malo glutena in soli. Če pa drugega ni hotela. Bolje to, kot pa da ostaneš brez živcev. Zdaj pa je vse, nobenih težav s hrano nimamo.

Sigurno ni stalno tečen zaradi zobkov. A si ga poskusila za uro ali dve pustit v varstvu pri tvoji mami? Daj, odpelji ga tja za dve uri, za eno uro pojdi spat, za drugo pa si pojdi nekaj kupit. Za dušo. Boš videla, ti boš spočita in zadovoljna, pa mali posledično tudi.

Kar se spanja tiče naj ti pa povem, da je pri nas povsem enako, pa je Lea stara že več kot 13 mesecev. No, da se še malo pohvalim: danes je prvič spala od 22h do 5h zjutraj. Vse je enkrat prvič. Jaz sem se pa tudi že navadila nespanja.

Kaj ti hočem povedat? Naredi še kaj zase, pa bosta oba s sinkom bolj zadovoljna!

Pridna bodi!

Silva očitno te al bina ni razumela, saj si preveč utrujena ravno zaradi tega, ker se z malčkom veliko ukvarjaš.

Tudi meni včasih prekipi, ponoči ne spi, podnevi zahteva 100% pozornost, zvečer pa sem preveč utrujena :zaspan::zaspan::zaspan::zaspan: za igrice z očijem:)-:)-

Silva sej bo minilo...te pa cisto razumem,da od vsega ukvarjanja z otrockom,vsega dela in potem se vseh neprespanih noci se vcasih pocutis cisto na koncu...ampak to je le prehodno obdobje in bo minilo....cez cas se niti spomninjala vec ne bos teh trenutkov...tudi jaz imam dneve,ko mislim da enostavno ne bom vec zmogla, pol se mi pa tamal tko nagajivno posmeje in kaj cem pol...se nasmejem nazaj,ga objamem,polupckam in kej zapojem...to ful ucinkuje pri nama...

Drzi se in lep dan ti zeliva..

Oh, jaz te čisto razumem. Tudi moj je bil občasno tak, samo ponoči je pa spal, to res. Če še tega ni, to pa res lahko film poči. Samo da imamo mi še psa zbirčnega, ki tudi tiste hrane ni hotel pojesti...

A veš kaj sem jaz naredila oz. se mi je naredilo, saj nisem nalašč, ko sem bila že čisto na koncu pa nisem imela nikogar, ki bi mi pomagal? Vsedla sem se zraven Tiborja in se zjokala. Pa me je tako čudno gledal in se mi je začel dobrikat in smejat. Pa ful priden je bil po tem. Saj vem, da to ni prav, revež je imel verjetno občutek krivde, ampak ene parkrat se je res to zgodilo. Mu je kapnilo, da je šel čez mejo. Potem sva se imela pa super!

Ja tud to pride če si sam za vse.Sej bo minilo saj ne bojo večno majhni pa bo bolš......:sloncek:

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz te ful razumem in mi grejo odgovori kakšne albine ful na živce, ker sploh ni point v tem, da otrok ne bi bil zaželen ali da ga me ne bi imele najraje na svetu. Moj mali je res neproblematičen (takoj kuc kuc na les), pa se mi vseeno kdaj nabere in imam preveč. Mislim, da je že ta enoletna porodniška mogoče včasih predolga. To je super, da se lahko posvetiš otroku in fajn da država podpira, na žalost pa se včasih nabere tega stanja - ko smo cel dal z malčki, samo na njihovem nivoju, skoz lazijo za nami in te ne pustijo pri miru... Naj reče kdo kar hoče, to je zelo utrudljivo, predvsem psihično. Zdaj, ko je še slabše vreme in greš manj ven, se manj družiš z drugimi je meni dostikrat že malo dolgčas in sem naveličana vsega. Pa se hočem prepričati, da naj izkoristim te poslednje dni preden bo šel mali v vrtec in jaz v službo, pa kar nekako ne najdem volje. Mogoče manjka tudi vitaminov, sonca....
Toliko o meni, ki v bistvu nimam teh problemov z nespanjem in pomanjkanjem apetita pri malemu, pa zobki... Silva, res te razumem, kako je to zoprno in čisto fajn je, da malo pojamraš na forum. Se človek prec olajša in mu je lažje pri srcu, pa tudi druge punce vidijo, da niso osamljeni primeri in je tudi njim lažje, ko kaj takega preberejo.
Drži se! In upoštevaj prijazne nasvete drugih punc o čuvanju babic, nekompliciranju glede hrane ipd.:metulj:!

Marjana se v vsem popolnoma strinjam s tabo:bravo::bravo::bravo:.Tudi meni je pred parimi dnevi skoraj poknil film.Imam sedem mesečna dvojčka in sta oba bila bolana:((:((.Na noč sem spala od3-4 ure,pa še te so bile tako-tako.To stanje je trajalo teden dni. Saj vendar nismo roboti.Bila sem totalno utrujena sem hodila po stanovanju,kot mesečnik.Imela sem samo eno željo:samo en dan biti sama,da se naspim.Pa zato še nisem slaba mama,ker imam svoje sončke zelo rada9nebesa9nebesa,samo rabim pa tudi energijo,da lahko za njih skrbim,tako kot si zaslužijo.Tudi pri meni dela babi servis,ki mi pride še kako prav:bravo::bravo:
lp

Ja kot bi opisla stanje pri nas pred dvema mesecema (takrat je bil tamal star 9-10 mes). Spal ponoči itak še nikoli ni, je pa vsaj jedel "normalno". Pa ga je pičlo in je še pri jedi začel "štrajkat". Tiste mame ki so dale "skozi" enega neješčega otroke to razumejo zelo dobro, tiste ki pa ne pa mal težje. V glavnem moj recept je kar s hrane tiče, ne preveč silt, če hoče naj pa en teden je samo jogurte, je bolje kot nič, pa še hranjenje se mu ne bo uprlo. Ker bolj ko ga siliš, bolj noče jest, bolj si živčen. Pa se začneš vrtet v začaranem krogu. Kot sem se pogovarjala z eno mamico, njena tamala vedno ko raste zobek po približno en teden zelo malo je. Zgleda da je to povezano. Tudi jaz sem cele dneve sama (z dvema otročkoma), pa imam večrat zvečer vsega dovolj. Pa bo že, nismo supermame. Je pa lažje tistim ki imajo kakšne "pomočnike" doma pri roki.

Silva, ko boš ti čez vse to mimo bo pa pri nas tak začetek kajti o zobeh ne duha ne sluha:( upam, da bo kmalu minilo tale neješčnost

Silva,
kaj pa če se midve en dan, dobiva na kavici, mal počvekava, pa boš ti mal Nejca lovila po CP-ju, jaz pa Matijo ...:)-:)-:)-? Saj veš, ponavadi so otroci pri drugih veliko bolj pridni in niso tako zahtevni;)

Sej vem, je samo kratkoročna rešitev, ampak ti bo lažje dočakati očija iz službe in še videla boš, da Matija ni edini primer ... no, ne vem če ti je kaj lažje, ampak premisli ... če želiš ...

Pip, Ezi:racka:

Silva, jaz ti želim samo, da si čimprej napolniš baterije in da se stanje čimprej malo bolj normalizira.
Te pa popolnoma razumem, ker tudi meni včasih poči film, zmanjka optimizma in moči in me popade :((. Ko gre "nevihta" mimo, pa sem naslednji dan ponavadi spet vredu :).
Vse dobro ti želim :rozica::rozica::rozica:

Ti, ti, Matija, lumpek mali, tkole mamico jezis!!! :ups:
Silva, ne obupat, enkrat bo boljse! Sej vem, da je naporno, samo energijo si moras dobit, enkrat se iztrosi, zato si vzami cas zase... Jst sm sla kdaj kr sama na sprehod, ko se je ocka vrnil iz sluzbe, da sm mal zadihala, pa Nika se zdalec ni naporna, samo sem si tko filala baterije. :rozica::rozica::rozica: