In hudo mi je zaradi tega, ker sva enkrat bili najboljši prijateljici. toliko sva se nasmejali, skupaj sva hodili pohajat, po nakupih in tudi potovali sva skupaj. Zdaj pa je vsega tega konec, še govori ne skoraj nič več. Ne z mano, ne z drugimi v naši hiši. Pa se nismo nič skregali, čisto nič.

Na žalost je na nas pozabila, ker jo je zaročenec prepričal v to, da je vzela njegovo družino in prijatelje za svoje.

Prekinilla je vse stike s svojimi starimi prijatelji in tudi z nami.

Hudo je tudi to, da ima 1 leto starega fantka. Je zelo zlati fantek, vendar ga vidimo zelo malo. Mali pa nas obožuje, še posebaj najmlajšo  sestro.

Na žalost sem v letu 2006 izgubila najlubšo sestro in prijateljico in nečaka, ki tako zelo joče,ko gredo proč.

Upam samo, da bo srečen, klub temu, da vem, da nas bo svak prej ali slej dokončno ločil.

To je pa res grozno...

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Ja žalostno je res, samo zakaj bi vrgla puško v koruzo???
 
Zakaj že vnaprej predpostavljaš, kako se bo končalo? Če si nekaj želiš, se za to moraš boriti, sploh če gre za otroško srečo.

_____________________________

Oglasno sporočilo:
Zakaj uporabljati nekaj umetnega, če pa je naravno toliko boljše?
www.aubrey.si
Strupi v otroških izdelkih

Tukaj samo malo dvomim da mali enoletnik kogarkoli ne vem kako obužuje razen mame in očeta. Druge pa bolj na trenutne razmere. Če se pa ne vidite pogosto, vas je pa zelo verjetno itak pozabil.

< Sporočilo je popravil primoza -- 1.1.2007 13:12:20 >

Mislim, da si ti tista anonimna, ki si že pred ca pol leta pisala, kako in kaj. In smo na koncu ugotovili, da se preveč vmešavate v družino tvoje sestre. Začnite se zavedati, da ima ona sedaj svojo družino in da je ona na prvem mestu. Očitno vas ni pozabila, če mali joka, ko gre od vas-vsaj tako si napisala.

Tako, da.....ne da se mi še enkrat razglabljat o tem, da si ti(in tvoji starši) malo preveč posesivni.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Anonimna moj mož ima isti problem oz. situacijo s tem da je še mal slabše. Njegov brat s katerim sta bila vedno velika prijatelja, po poroki ne sme več domov...niti poklicati ne sme več. Na ženino željo je pretrgal vse stike z družino in vsemi kolegi. Doma je bil nazadnje pred dvemi leti za 10 minut (sam), njegovega sina ki bo kmalu star 3 leta pa nismo vidli že dve leti in pol. Ko so mu kolegi nesli darilo za roj. dan, je bil sicer doma, vendar jih ni sprejel, niti ni vzel darila...še za eno minuto ni smel ven, da bi jih pozdravil. Sama se sicer strinjam, da pretirano vmešavanje ni dobro, ampak to kar dela pa njegova žena je pa višek. Da ne sme niti poklicat. Včasih je še mami poslal voščilnico za rojstni dan (samo v svojem imenu in po moje na skrivaj) zdaj še pa to ne več. Tako da domači že skoraj dve leti niso slišali nič o njih...razen mogoče kdaj kaj malega od njihovih sosedov...pa še to se je "gospa" z vsemi ful skregala. Moje mnenje je, da je njegova žena mal zmešana. Pa še to: tast in tašča sta ful vredu človeka in se nikoli v nič ne vmešavata. Ponekod so pač snahe zmaji in ne tašče.

 Anonimna 2,zdi se mi,da je v tej situaciji z možem(tvojim svakom)nekaj narobe,bolj kot z njegovo ženo.Sam dovoli,da z njim tako ravna.Poznaš reklo ki pravi,s teboj delajo tako,kot dovoliš.
Kakšen pa je moški ali ženska,ki dovoli,da mu mož ali žena prepove stike z družino?
Sama ne hodim več k moževim sorodnikom,ker imam zato svoje razloge,nismo se skregali,pač ne pridemo do skupnega jezika.Vseeno jih spoštujem kot moževe starše in ga včasih kadar ne gre nekaj časa domov nagovorim naj gre.Čeprav mene ne sprejmejo,nikoli ne bom vplivala tako na moža,da nebi obiskoval svojih.Če bom to storila,bo pomenilo,da je z mano nekaj narobe.To je moje mnenje,morda je čudno,vendar pišem tako kot mislim in čutim.

Mekeke po eni strani se strinjam s tabo, a vem da za njega to ni tako enostavno. Ona (žena) je po moje živčni bolnik, saj izgubi živce za vsako malenkost (saj včasih jih je, ko smo se še kaj videli). Pri njej doma ima "pod komando" tudi svoja starša, saj jima je baje zagrozila, da se bo ubila, če ne bo vse po njenem . Bog ve, kaj je zagrozila možu, ker ga poznam in vem, da drugače ni taka copata in se nikoli ni nobenemu pustil tako kot se njej. Meni se smili, čeprav si je po eni strani tudi sam kriv.

Ma koga bo ločil

Saj sestre niso rojene zato, da ostanejo vse življenje zlepljene druga z drugo.

Mislim, da ima kar prav, ko želi ustvariti in živeti s svojo družino in ne pod taktirko posesivne sestre.

Se podpišem pod Marogičino pisanje. Vključno s tem, da se mi ne da o vsem ponovno razglabljat...

Oprosti, meni je tvoje pisanje mimo. Tudi jaz imam sestro in res nisva bili rojeni zato, da bova celo življenje zlepljeni. Ampak mi zaenkrat živimo še doma, toda se bomo kmalu odselili. In sestra mi večkrat potoži, da se boji, da ne bom več imela toliko časa , da bom nanjo pozabila in da bo bistveno manj videla moje otroke. Zato jaz anonimno popolnoma razuem, kaj hoče napisat.

Tebi anonimna pa svetujem, da se mogoče pogovoriš s sestro, pa bo morda potem boljše. Srečno.

Ja, prav, če ti je mimo, ti pač je. Zato se pa res ne rabiš oproščat. No big deal, če ne misliš tako kot jaz.

Draga anonimna 1!

Zanima me, če se še vedno grejejo s plinsko pečjo in če ji še vedno hodiš likat?


Žabonka in Marogica, še ena s slonjim spominom!

Če se je ona pač tako odločila, nimaš kaj pri tem storiti. Verjamem, da ti je hudo, če sta bili prej non-stop skupaj, samo ti imaš svoje življenje, ona svoje. In se strinjam, kar je napisal Primoza, da če se tako poredkoma vidite, nečak oz. vnuk pa le ne more biti tako navezan na vas. To je pač njena odločitev. Nekatere sestre in bratje tudi kasneje obdržijo tesne stike, nekateri pač ne. In če imaš sestro rada, to pač sprejmi. Življenje vendarle teče dalje.... 

Se strinjam s Pilar. Tudi sama imam sestro in dva brata, pa si ne znam predstavljati, da bi pretrgala stike z njimi, pa vseeno nismo zlepljeni med seboj. S sestro živiva cca 140 km narazen, pa se skoraj vsak dan slišiva. Seveda imava vsaka svoje življenje in svoji družini, vse izkušnje, dobre in slabe pa si deliva med seboj. Je moja najboljša prijateljica in zaupnica. Da bi naju svak želel ločiti...Ja, pa ja. Samo trapa bo to dopustila...

Aninimna, zaupaj svoji sestri svoje občutke, tako kot si nam. Povabi jo na kavico in se lepo pogovorita. Verjemi, da se ti bo bo odprla, predvsem, če sta bili prej prijateljici in sta se razumeli. Vso srečo!



_____________________________

O moj bog.

Ti si tukaj opisala kako je tvoja sestra zaživela svoje družinsko življenje z možem in svojim otrokom. logično, da nima več toliko časa za prijatelje in ostale, dvomim da ji mož spira možgane   zakaj bi? ne vem kakšna je bila zgodba izpred 1/2 leta ampak če je situacija zdaj taka kot opisuješ ste ji res verjetno preveč 'dihali za ovratnik'. Če praviš da niste skregani kaj bi lahko drugega bilo narobe? Nekam 'tragično' opisuješ vse skupaj...