Ekola, dobili smo mesto v javnem vetcu... Juhej, res sem zelo vesela, ker trenutnega vrtca si kmalu nebomo mogli vec privoscit, saj za 2. srarostno skupino nimajo koncesije. Samo sedaj pa "problem": s tem sedanjim vrtcem smo ZELOOOO zadovoljni in me skrbi, da z novim vrtcem ne bomo tako zadovoljni in da frajla ne bo sla vec z veseljem vanj.
Kake izkusnje imate tiste katerih otroci so menjali vrtec? Je obdobje privajanja dolgo treajalo?

Zelo pomembno vlogo boš imela ti. Če boš pozitivna, vesela, naklonjena novi situaciji in s tem navdušila otroka, boš imela tričetrt rešeno. Kolikor bo tebe skrbelo, bo otrok to začutil in se navzel teh občutkov. Kot sem razumela, vam v bistvu drugega ne preostane kot menjava, zato samo pozitivno. Pa mogoče se pojdite kdaj na novo igrišče igrat.

Ja tega se zavedam... skrbi me preedvsem, da tu ne bodo tako dosledni glede pospravlanja za seboj, da bodo steklen kozarci, keramicni krozniki, igranje z vodo in ostalimi naravnimi zadevami postali bau-bau. Upam, da bodo tudi v tem vrtcu tako spodbujali samostojnost, red in spostovanje drug drugega ter negovali interese ter sposobnosti posameznega otroka in ne samo skupine.
Pomoje me bodo imeli ze nauvodnem sestanku poln kufer, ko jih bom tako zaslisevala :-(

Ne vem, kako je v drugih vrtcih, ampak pri nas res ni steklenih kozarcev in keramičnih krožnikov - jih imamo pa doma . Pospravljajo v vrtcu veliko bolj pridno, kot (bi) doma, če jih ne spodbudim k temu.
V vrtcu se igrajo z vodo, peskom, ustvarjajo z listki in veliko hodijo na sprehode ali na igrišče. Kako zelo se posvečajo posameznikom in/ali skupini pa je precej odvisno od tandema vgojiteljica/pomočnica - vsaj pri sinu sem opazila precejšnjo razliko med prejšnjo in zdajšnjo dvojico, pa je v istem vrtcu. Pa se mi to, generalno gledano, niti ni tako narobe (čeprav bi za prejšnji dve vseeno raje videla, da bi bili bolj podobno zdajšnjima dvema), ker se otrok tako ali tako mora navaditi na različne pristope, na različno mesto in pojmovanje skupine, ker se bo celo življenje srečeval z različnimi situacijami - prav je, da spoznajo in eno in drugo. 

Steklenih kozarcev in keramičnih krožnikov mi nimamo v šoli, vse je pločevinasto. Prav tako je v vrtcu, pločevinasto ali plastično. Naš je vsak dan umazan ali od trave ali od barv. Ni nujno, da je nekaj slabše, ker je javno oz. državno.  Naš vrtec je javen, pa ga ne zamenjam za nobenega zasebnega.

Ne, da nebo pomote: sploh me ne moti, da bo sla v javni vrtec... Pac skrbi me to, ker tu delajo po enem ful fajnem programu (montesori), v javnem bo pa pac obicen program, ker ne vem, ce bodo poudarki taki kot sem zgoraj napisala.

Javni vrtci niso montessori vrtci. Zato ne pričakuj, da bo program in vzgoja otrok podobna.
Packanje z mivko in pospravljanje igrač za seboj pa izvajajo tudi v javnih vrcih .

Oprosti sedajle bom rahlo pikra...ker se mi smili tvoj otrok...

Ja, otroci so tudi v javnih vrtcih izredno ljubljeni, individualno obravnavani, deležni v večji meri res strokovno izobraženih kadrov  ( kar na mojo veliko žalost ne morem trditi za veliko varstev, ki so se v zadnjih letih ustanovili in kao delujejo po Montessori pedagogiki..Kao pravim zato, ker sem ravno zadnjič na seminarju govorila z eno od vzg. iz Montessori vrtca, ki mi je tožila, kako so pri njih jezni na vse tiste kvazi Montessori vrtce oz. varstva, ki so nastala čez noč. Rekla je, da so jim velikokrat v pravo sramoto s svojim načinom...sorri...ponavljam njene besede... )  , deležni ogromno prijaznih besed, objemov, tolažbe, če jo potrebujejo, če ima otrok potrebe po dodatni strokovni pomoči, to staršem svetujemo in se potrudimo, da otrok to tudi dobi...ah...saj res...to  ni preveč važno....Aja, tisto kar ti je zelo pomembno: ne, steklene kozarce ne uporabljamopri obrokih, pa upam, da jih tudi ne bomo vse dokler ne bom šla v penzijo...ne nisem ozkogledna, samo otrok, s tem, ko se mu v rokah razbije steklen kozarec nič ne pridobi na spretnosti, hkrati pa se s steklom kot materialom  tudi drugače lahko srečuje( poslikava, okrasitev...)in si lahko  uri motoriko na čisto kulturen in civiliziran način....Skoraj vsk dan smo zunaj v peskovniku, na travniku, nabiramo kamenčke, jih barvamo, sestavljamo lesene kostrukcije iz odpadnega lesa, modeliramo z glino, slikamo s peščenimi barvami, delamo eksperimente z ledom, vodo, snegom, izdelujemo papir iz odpadnega papirja in travniških cvetlic, nabiramo zelišča za čaj, delamo herbarij....bla, bla...aja ....ne , z naravnimi materiali se pa nikoli ne igramo.... Aja...pa pospravljamo tudi nikoli...samo petkrat na eno dopoldne...
Ne, ne se jeziti...saj v resnici te razumem....samo želim ti povedati, da s takim skepticizmom in negativnim pogledom v prvi vrsti škodiš otroku...če prideš namreč nekam že naprej nastrojen, da boš našel napake in negativnosti, jih boš zagotovo našla cel kup...
Drugače pa podpis pod Hubi...    

Pelin, hvala za tvojo razlago ... glej te razumem in vse in nisem ena tistih, ki mora biti vse čisto natur pa eko pa bio pa v vato zavito itd. za njenega sončeka ... razumi pa tudi ti mene: super mi je tale vrtec katerega vzgojiteljice in ostali delavci so šli skozi vsa potrebna šolanja za to metodiko in so z vsem srcem pri stvari ... glej ne rečem, da v navadnih vrtcih ni tako ... mislim oz. srčno upam, da je v vseh vrtcih tako, saj naj bi tam delali ljudje, ki so jim otroci "v krvi". Pač moji "strahovi" (no pa tudi to niso) so v tem, da pobližje poznam 1 otroka, ki obiskuje "navaden" program v naši občini in pač vem, da je sistem tam ne čisto, ampak veliko pa drugačen od našega ... "naš" sistem mi je pa zelo všeč ...

Naprimer tole zadnje sem izpostavila, ker večinoma tule berem, kako so mamice nesrečne pa iščejo trde ortopedske copate, ker se otroci lahko v navadnih npr. jinwood sopatkah v stranišču zmočijo štumfe itd. in po tem predvidevam, da ni ravno standardna praksa, da se v igralnici igrajo z vodo in v vodi kopajo dojenčka in v vodi umivajo zelenjavo in posodice, kar pa je meni naprimer zelo všeč.

No, sicer je pa res malo neumno cel sistem opazovat skozi tega enega otroka, ki ga poznam in delo vseh vzgojiteljic in pomočnic skozi vzgojiteljico in pomočnico tega enega otroka ... mah saj ne vem kaj mi je ... hudo mi je, da bo morala zapustit vzgojiteljice, ki jih obožuje in nekatere sovrtičkarje s katerimi je že navezala malo tesnejše stike in to samo zaradi financ 
Itak pa da teh svojih "pomislekov" ne bom šla tamali razlagat oz. kaj podobnega ... kar se nje tiče, bo sedaj velika punca in gre v vrtec za velike punce in tam bo spoznala prijazne vzgojiteljice in nove prijateljčke in veliko lušnega bodo skozi dali ... samo upam, da starega vrtca ne bo pogrešala preveč oz. predolgo. Na kake načine ste jim blažili te prehode? Predstavljam si, da je tu spet prisotno neko večdnevno uvajanje itd.?

Aja pa glede steklenih kozarcev in keramičnih krožnikov (pač ko si ravno to izpostavila ) - ni fora tu, da se zaradi stekla oz. keramike hitreje razvije motorika ... tu pomoje sploh ni razlike ... fora je v tem, da se otroci naučijo da za določenimi dejanji pridejo določene posledice: torej ker sem vrgel kozarec na tla, se je razbil ... torej moram biti naslednjič pazlivejši ... naprimer.

< Sporočilo je popravil Otika -- 2.5.2011 18:06:16 >

Sprememba je del življenja. Tudi če bo v novem vrtcu slučajno "slabše" (subjetktivno je to hitro, ko si navajen na določeno tebi dobro rutino) - bo otrok vsaj znal narediti razliko.

Enako ne bo, lahko je malo bolje, lahko je malo slabše. Kaj narediš, ali iščeš in poudarjaš bolje, ali enako delaš s slabim - je pa vedno na tebi.

No, tole sta se pa našadva naučila doma. Zaenkrat so na tla leteli po en krožnik, skodelica in 2 kozarca. Upam, da sta se zdaj že naučila. Za to ne potrbujeta vrtca  - malo šale.

drag špas za vrtec - naj vadi doma

Niti ne ... skodelice oz. kozarce smo sami prinesli tja in po letu in pol je še ni bilo treba menjat, glede krožnikov pa tut ni rekla, da bi morali kaj pretirano menjat ... pri čisto tamejčkenih otrocih v jaslih, ko začnejo sami krožnike na mizo nosit je mogoče par nesreč na leto, pri tavečjih jasličnih pa skoraj nobene. 

uf..če gre iz montessori programa v navaden vrtec bo velika sprememba in sigurno ti ne bo všeč..je razlika (ne govorim o slabšem/boljšem, ampak drugačnem, da ne bo pomote!).
Jaz bi ti svetovala, da če se da, programa ne menjaš-če se le da govorim. Res je, da ko bo šla v šolo, bo šla najbrž tudi v navadno in je ta sprememba slej ko prej čaka...Če pa moraš zamenati in ni drugega izhoda, potem pa se najprej ti pripravi, da sprejmeš, da bo drugače..pa magari doma ohranjaj še naprej 'program' starega vrtca..Je pa marsikaj odvisno tudi od sreče...poznam kar nekaj vzgojiteljic javnih vrtcev, ki se trudijo delat po montessori principu in je super.

_____________________________

http://www.popolna-kmetica.blogspot.com/

Tole pa drži in mogoče boste imeli srečo
Saj ponavadi vzdojitreljice, kar poberejo ta dobre stvari iz različnih programov (korak za korakom,...)
Moja soseda dela v javnem vrtcu in sledi montessori in so starši navdušeni.

No mi smo menjali vrtec oz. hčerka pri 3 letih. Moram povedat, da je bilo tisto obdobje zame osebno zelo težko - čutila sem neko stisko (cmok v grlu ), vendar tega hčerki nisem pokazala. Imela sem ogromno pomislekov, podobno kot ti in mi je bilo blazno hudo izpisati otroka iz vrtca, kamor z veseljem hodi. Na vstop v nov vrtec smo jo pripravljali doma in tudi v starem vrtcu smo povedali, da bo šla v nov vrtec (no in ravno v starem vrtcu so se izredno potrudili in ji razložili kako bo šla v drug vrtec, spoznala nove prijatelje... v bistvu je v vrtcu in doma dobivala same pozitivne informacije in predstavitve glede zamenjave vrtca). Pred pričetkom uvajanja v nov vrtec je že veselo razlagala kako bo ona šla v drug vrtec. Imeli smo uvajanje in moram rečt, da je se je zelo hitro in lepo vklopila (še vzgojiteljica je rekla, da je tako kot bi bila že od vsega začetka z njimi). Ko sem videla, da v novem vrtcu prav tako uživa, sem si tudi sama oddahnila. Je pa res, da potem velikokrat delaš primerjave v delovanju med starim in novim vrtcem (tu boš občutila in doživela verjetnio precejšnje razlike, ker gre pri vas še za drugačno metodo kot v javnih vrtcih). Verjemi mi, da je v mnogo situacijah (in ne samo pri tej, ko gre za zamenjavo vrtca) velikokrat nam staršem veliko težje kot otrokom, ki vse skupaj prenesejo brez večjih težavic.

Saj ne vem ampak... Meni se pa enostavno zdi, da komplicirate. kaj pa, ko bo šla v šolo? Bo tudi menjala okolje, vzgojiteljice, prijatelje... Pa?...
Pa ne tistega, pa ne onega. Na kak način smo pa mi odraščali? V takšnih in drugačnih vrtcih. In kaj nam manjka. Eni pa res preveč zavijate stvari v vato. Ali pa samo jaz premalo kompriciram. Meni je fajn, da hči z veseljem gre v vrtec, da so vzgojiteljice prijazne. Pa sem slaba mama, zato ker ne kompliciram?

Sploh še nisi bila tam in si že delaš skrbi, .....

Drugače pa tako... če je hči fejst dovzetna za spremembe, ji to predstavi kot nekaj prijetnega. Če ne, potem enostavno ne delaj iz muhe slona. Greš drugam, pa pika.
Moja hči na spremembe sploh ne odregira. Menjava skupine v vrtcu čez poletne počitnice sploh ni bila problem, prestavitev iz kinderpeta v veliko posteljo tudi ne... ker iz tega nisem delala slona, pa je tudi ona sprejela tako kot je treba.

Imam pa občutek, da tebe skrbi, da ti ne boš zadovoljna in ne tvoj otrok. Pa veliko sreče...

Lenca1, hvala za tole ... saj to sem imela namen it na govorilne ure z zdajšnjo vzgojiteljico in jo vprašat oz. prosit, če tudi ona lahko malo "pomaga" pripravit tamalo na prehod.

Ravno sama imam to izkušnjo, da sem morala iz manjšega zelo zelo fajnega vrca it v malo šolo v centralni vrtec in ti moram povedat, da se še zdaj zelo zelo nerada spomnijam tistega obdobja in male šole.


Vsak, ki me pozna, ti bo povedal, da tamale na zavijam v vato ... tu imam ravno v tem težave, ker mi je fajn, da gre tamala rada v vrtec in da ima fajne vzgojiteljice ... in zdej ji bom to zarad financ vzela ... kako bo na novo pa ne vem ... jaz se bom itak potrudila ji vse na čim boljši način prikazat ... samo v meni me kljuva ... a me lahko?

Otika, nisem mislila nič slabega. Seveda te lahko kljuva, in normalno je, da te. Moj nasvet je bil, da v kolikor je dovzetna na spremembe, jo je pač treba pripravit na njo. V kolikor ne, pa ne delaj problema še preden ta nastane.
Otroci so različni, prav tako starši. Eni sprejemajo nove stvari tako, drugi drugače. Odvisno je tudi, kako jih sprejemamo starši.
Tudi v drugem vrtcu bo našla prijatelje in prijazne vzgojiteljice. Meni ni bilo všeč, da so se pri moji čez poletje toliko menjavale. Zdaj pa mi je čisto ok, ker pozna vse in ni problema, če se kdaj katera menja.
Veliko sreče, saj bo vse ok...