IZVIRNO SPOROČILO: teja.
Ce se ze grem eno partnerstvo potem ne vem,zakaj bi mogla pred dragim skrivat stvari
Saj ne, da bi določene stvari načrtno skrivala, sploh ne tistih, ki se tičejo skupnega življenja.
Je pa tako, da v partnersko zvezo prinesemo marsikaj iz preteklosti, kar danes za nas ni več pomembno, pa je bilo takrat. In s tem prinesemo tudi naše reakcije, občutke na določene dogodke, ljudi, stvari, ki jih v novi zvezi ali bolje v "zrelejših" letih želimo videti in doživljati drugače.
Kljub naši pripravljenosti spremeniti se in drugače reagirati kot smo včasih, se določene situacije ne izidejo vedno.
Sama moram nekatere dogodke kar dobro prespati, da si razjasnim, zakaj tako reagiram na njih (običajno mi prva čustvena reakcija ni všeč) in da v končni fazi spremenim svoje občutke, predvsem pa dejanja.
Reagiram tako, da se o tem najprej pomenim sama s sabo, partnerja pa vključim šele takrat, ko mi je sitaucija vsaj nekako jasna.
Tako da skrivnosti imam, ne razlagam vsega, vseh svojih občutkov in preteklih reakcij, ki jih še vedno nosim v sebi.
Pa tudi o skupnem življenju vsega ne ve. Nekaj skrivnostnosti mu daje svojevrstno draž. Pa ne razumet, da gre tu za osnovne stvari sobivanja; bolj so to male skrivnosti, ki naredijo življenje privlačno.