Zanima me nekaj, kdaj ste se odločile da boste s partnerjem zaživela na svojem in katera je obveljala?

Moj bi namreč rad šel iz Maribora (v bližino) njegovih jaz pa bi rada ostala v Mariboru, pa ne pri svojih, rada bi da sva za sebe, ker se mi kombinacije s starši ne zdijo fajn.

Kako ste pa ve to rešile?

V bistvu veva že od začetka, da bova šla na svoje in delava na tem, zaenkrat še šparava, potem pa bomo videli, ali hiša ali v stanovanje. Glede na to, da sem na deželi, ne menjam le-te za mesto.

Tri leta sva že pri naših, v zgornjem štuku, ker se dobro štekamo, se mi nikamor ne mudi, pa tudi malo moram še počakati, ker sem še v fazi varčevanja.

Saj, tudi če se familiji dobro razumeta, je po mojem najboljše, da je vsak na svojem, ker nikoli ne veš....

Za enkrat funkcioniramo OK, glede na to, da živimo v hiši kar tri generacije-še dobro, da se znamo en drugemu prilagajat oz. da moji starši in stara mama niso tako starokopitni in se ne vtikajo v naju.

midva sva zaživela skupaj po poročni noči  in mi je super to...je vsaj en prehod v življenju, pa tudi poroka nama nekaj pomeni...sva pa šla stran od mojih in od njegovih, no ja v bistvu sva pri njegovi stari mami in je kar ok, bo pa boljše  upam, da v roku 3 let 

Midva sva v fazi varčevanja. Itak imava podobne želje kje bi živela, tako da ni problema.  (čim dalj od tašč )

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

midva sva si kupila novo 4-sobno stanovanje. Od njegovih staršev sva stran ca 20 km, moji pa tako živijo v tujini in smo narazen kar 500 km.

Moje mnenje je sledeče: mladi in stari pod isto streho nikoli ne gredo skupaj. Vedno rečem, da morajo "mladi" živeti toliko stran od svojih staršev, da le ti ne morejo priti na obisk v copatih .

Mož je bil že tako dolga leta na svojem, jaz pa sem doma gladko v pol ure spokala kovčke in odšla. Kako so doma sprejeli ? Kot so hoteli in znali.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

jaz si pa sploh ne morem mislit da bi živela pri njegovih starših...so ful dobri ljudje samo rada mam svoj osebni prostor, in da grem kadar hočem in da pridem kadar hočem

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

midva sva pri meni doma, torej v hiši mojih staršev in imava svoje stanovanje, ki je veliko . Moj mož je mestno dete, jaz sem djevojka sa sela , v mesto ne bi šla nikoli živet, on pa se je tudi hotel znebit bloka.

Oba sva bila že nekaj let na svojem, oba mestna deteta, tako da sva v mestu tudi ostala, po 4 mesecih je odpovedal najemniško stanovanje in se preselil k meni, ker sva ugotovila, da nima smisla dveh najemnin plačevat, sploh ker je bil več pri meni kot doma.  Nikoli pa ne bi ne on ne jaz živela s katerimi od staršev. Vsaka generacija mora biti zase, pa se bomo najbolje zastopli in edino tako imava zares svoj mir in zasebnost.

No, drži se tega kot pravijo star rek, pregovor..whatevwr...

Živi tam, kjer nobena od tašč ne more pridet v copatih  
In še res je tako.

Jaz sem bila že v srednji šoli v dijaškemu domu, na faksu v najemniškem stanovanju....tako da sem bila kar samostojna že od nekdaj. Pred petimi leti pa sem se preselila k njemu domov-najhujš napaka!
Po treh letih bede, sva se zapufala in kupila skupno stanovanje. Sedaj sva vseljena že eno leto in se mava orng fajn

Čisto na svoje zgleda ne bomo nikoli šli, ker smo si dom naredili v hiši mojih staršev.

Ko sva se odločala, kje bova živela, sva imela več variant. In zaradi spleta okoliščin sva se odločila tako kot sva se. Danes vem, da je najbolj "zdravo", da se mlad par odseli čisto na svoje, pa četudi v čisto majhno garsonjero.

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)

Presila sem se k njemu "poskusno" po 3 mesecih, ker sem prišla na Obalo študirat in je moj dom 300km stran in mi je to predlagal da poskusiva, da se izognem plačilu najemnine. Itak bi na koncu bila ves čas pri njemu .
No pa sem še 9 let kasneje še vedno pri njemu , s tem da se to sedaj imenuje pri nama .
Živiva pa v hiši njegovih staršev v spodnjem štuku čisto ločena, tako da če si tašča želi obiska se vseeno mora preobut v čevlje, ker mora čez dvorišče do najinih vhodnih vrat.