Hi,

zanimajo me IZKUŠNJE/MNENJE staršev, glede sobivanja otrok v isti otr. sobi.

Torej, dva (ali več otroka), približne starost (do 3 leta razlike), in različnega spola.

Ali to gre, ali se obnese, do katerega leta starosti?

Thx, f.

Naša dva sta stara 7 in 4,5 let, fantek in punčka, in si delita sobo. Zaenkrat je zanju največja kazen, če ju ločimo. Pri mojih starših imata možnost biti vsak v svoji sobi, ampak ni šans, po moje se jima zmeša zvečer, če bi mogla ločeno spati.

Po svojih lastnih izkušnjah, ko sem si tudi delila sobo s starejšim bratom, pa to postane problem v puberteti. Vsaj meni je bilo neznosno deliti sobo z bratom tam nekje po 13. letu .

Naša dva bosta tudi skupaj v eni sobi. Sicer drugega otročeka šele pričakujemo, je pa mala že ful vesela da bo delila sobo. Računamo da bosta skupaj tam nekje do šole, pol pa vsak v svojo(če nam bo prostor dopuščal)

3 v isti sobi: 11, 9, 4 let. Se obnese. Sploh pri starejših dveh se je zelo, dokler sta bila sama. Zdaj delamo na še eni sobi za najmlajšega otroka (4), ker so trenutki, ko bi tavelika dva otroka rabila mir, sploh, če delata za šolo. Ima pa sobivanje veliko prednosti - sploh za mlajše. Jaz ga priporočam vsaj do šole, pa še kasneje je tudi čisto OK, če je v stanovanju prostor, kamor se tisti od otrok, ki potrebuje mir / tišino / zasebnost lahko za nekaj časa umakne.

dokler so še mali gre,potem pa nikakor.Čene prej bo bitka ko pridejo tja do 12 leta.Preverjeno...

Naše 3 so v eni sobi, menim, da do 12 leta ne bi smelo biti težav.

Naša 2 sta bila vedno skupaj in tudi v bodoče bosta, dokler bo pač šlo. Jaz v tem vidim samo prednosti, zvečer in ponoči se počutita bolj varna, zvečer jima skupaj beremo prevljice, potem malček poklepetata, tisti, ki se prvi zbudi takoj pogleda kje je drugi, zdi se mi da je tudi to lahko ena pot k večji navezanosti med brati/sestrami, verjamem pa, da v puberteti je skupna soba lahko velik problem.

Dokler nisem šla živeti na svoje (pri 25) sem sobo delila z mlajšo sestro in vedno mi je bilo to super. Bili sva (in sva še sedaj) najboljši prijateljici in mogoče sva res že od malega tako navezani ena na drugo ravno zato, ker sva bili toliko skupaj. Ko sem šla na svoje, sem rabila kar nekaj časa, da sem se navadila na to, da zvečer ni čvekanja v postelji do onemoglosti ipd. Tudi naša dva otroka sta skupaj v sobi (3 in 5 let) in zaenkrat jima je cool.

Jaz pa sem mojo sobo mela vedno za svoj zatočišče. Zaprta notr sem lahko tudi 3h rezala liste in ustvarjala. Pa muzka je mogla bit na glas pa nobeden mi ni smel pamet solit.

Naša dva sta tudi v eni sobi.  je 5.5 let,  je 3.5 let .Zaenkrat zelo uživata skupaj , ko pa napoči puberteta pa si bosta verjetno želela več zasebnosti in bosta pač šla vsak v svojo sobo.

Ko sem bila mala, smo bili najprej vsi trije v eni sobi, potem pa je sestra dobila svojo in sva bila z bratom skup v sobi (5 let razlike, on je mlajši) do mojega 14. leta, ko smo se preselili. Meni ni bilo hudega, brat me ni motil, niti jaz njega, nisem si prav želela selitve, čeprav sem dobila svojo sobo (ki pa sem jo imela zelooooo rada), ker smo prej stanovali blizu centra, potem pa nekje bogu za leđima kar se zvez tiče (zadnji LPP ob 22:30 )

Zdaj bosta najini punčki seveda v isti sobi in če pride še kak, bo tudi v isti sobi, ker jih več nimava . Ampak Ronja je še mala, razlika med njima bo 1,5 leta in še obe sta , tako da upam, da bo šlo vsaj še kakih 8 let, ker prej dvomim, da bi se lahko preselili...

Iz vojega otroštva lahko reem, da je blo najbolj grozno, ko smo dobili vsak svojo sobo. Mlajši bartec je še dolgo hodil spat v mojo sobo. Starejša setra je bla pa ful rada v svoji sobi... Itak sva pa obe kmalu sli od doma, ker sva sli srednjo solo v lj in v internat. Tam pa tako imaš cimre.

Pomojem je to lahko dobra šola za odnose, reševanje konfliktov, razvijanje tolerance in konec koncev postavljanje meja.

jaz sem si delila sobo s starejšim bratom do 16. leta in že proti koncu OŠ je bilo neznosno,kasneje pa sploh. K sreči sva potem dobila vsak svojo sobo,ker bi se meni sigurno zmešalo.V mlajših letih pa ni bilo problemov.

hello
ja jaz imam 2 sina 12 in 14 let in imata že od majhnega vsak svojo sobo , ker ne vem sej to pač enim ne dopušča prostor in finance samo mislim da vska potrebuje svoj intimen prostor, kjer je sam svoj kralj, seveda v moji hiši po določenih pravilih , ampak zdaj se lahko vsak umakne v svojo sobo in ma svoj mir ko ga potrebuje.......
ker naprimer vem da če bi bila skupaj bi se skoz nekaj buhala , zdej pa ko imata vsak svoje sobe pa  včasih slišiš najprej kraganje in dretje potem pa najprej en pok vrat 2 sekunde kasneje pa drugi pok vrat in se kujata

no uglavnem sem za ločene sobe , še posebej po spolu

jaz pa sem si sobo delila z sestro o faksa v zgodovini , pa bi si jo še danes , ker sva kot rit in srajca 

Zaenkrat sta naša 2 ločena - sicer oba , 2 leti razlike. To pa zato, ker je najmljaši še dojenček in se še kdaj zbudi. No, pravzaprav bi morala reči, ker se starejši še zbuja - mlajši pa večinoma spi .

Skratka - v planu pa imamo, da jima do kakega 10. leta odstopiva večjo splanico in jo opremimo za dva. Zdi se mi, da ko so majhni so raje skupaj, da je neki posebnega it zvečer spat z bratcem ipd....Potem pa, ko bo čas, ju bomo ločili, če bosta tako želela.



_____________________________

Ko je volja, se vedno najde tudi pot. Ko pa volje ni, prosto pot dobijo izgovori.

Pri nas zaenkrat ni možnosti, da bi imela vsak svojo sobo. Do najstništva bomo že nekako, če pa bo potem prehudo, se bova midva odpovedala spalnici in nekako pregradila dnevno sobo, da bo za eno posteljo prostor. Ne vem, kako bo to šlo . Sicer je do takrat še dolga, v 10 letih se lahko še pokaže kakšna druga možnost. Bomo videli. Sicer pa živijo še večje družine v manjših stanovanjih, pa jim ni hudega.

_____________________________

Anžetko Bosopetko in Sarica Košarica :D

Nimam še svojih otrok, povem pa iz osebne izkušnje, s svojim bratom sva imela skupaj sobo, katastrofa na celi črti, non-stop, prepiri, pretepanja, risanja črte po sredini sobe in spet prepiri okrog tega. Svojim otrokom tega zato nikoli nebi nardila. Mogoče je drugače z dvema sestrama ali dvema bratoma, ki dejansko imata podobne interese, tega pač nebi vedela. Jaz sem dobila svojo sobo potem pri 14-ih ko sem šla v srednjo šolo in z bratom sva se pobotala šele ko sem pri 18-ih šla na faks tak zakoreninjeno je blo najino "sovraštvo" iz časov skupne sobe. Zdaj sva pa seveda kul in se ful dobro razumeva.

To je vse tako odvisno - od karakterja otrok predvsem in faz odraščanja.

Jaz sem delila sobo s svojim 6 let mlajšim bratom vse dokler nisem šla od doma. Seveda sva se kregala, tudi svojo sobo sem si želela, ampak vseeeno sva se imela in se imava zelo rada. Na žalost velikokrat ni možno imet že ene otroške sobe, kaj šele dveh - s temi cenami stanovanj. Pa glede na svoje izkušnje, ko smo stanovanja iskali - 4 sobna so res redkost, sploh novogradnje....no, malo izven teme...

_____________________________

Ko je volja, se vedno najde tudi pot. Ko pa volje ni, prosto pot dobijo izgovori.

midva sva bila 4. leta narazen, različnih spolov in celo življenje v isti sobi, pa nama nič ne manjka. OK, boljše bi bilo, če bi imela vsak svojo sobo, ampak to pač ni bilo izvedljivo in sva s tem živela čist ok....

Ej, hvala vsem za napisano...so me malo ohrabrili tisti, ki imajo/so imeli podoben primer kot jaz. Upam, da bo šlo. Je pa res, da so stanovanja draga.

lp, f.

Tudi pri nas imamo zaenkrat oba deklico in fantka v skupni sobici. Stara sta 4 in 3 leta. Zaenkrat še gre, ker v sobici samo spita. No čeprav ta starejša najprej zaspi v spalnici in jo potem odnesem v njeno posteljico. Ko se bomo preselili bosta imela vsak svojo sobo. Me pa prav zanima kako bo to funkcioniralo.

_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.