Naši deklici, ki je zdaj že sicer 2,5 stara je vedno slabo v avtu. Ko je bila dojenčica smo mislili, da pač poliva. ko je bila malo starejše, da se je prenajedla, zdaj ko pa že zna povedat kaj ji je - vsakič ko sede v avto začne stokat, da ji je slabo in čez cca 20 minut začne bruhat. To traja dokler ne prispemo na cilj.
Smo poskusili z malo lahke hrane pred potjo; z nič hrane; smo potovali ponoči, ko je spala; NIČ NE POMAGA. Enako ji jeslabo ali gremo samo do bližnjega Mercatorja, ali po avtocesti na morje.

V lekarni nam nič ne dajo, ker pravijo, da so zdravila proti slabosti premočna za 2,5 leti, nam je pa prav hud ko jo gledamo, kako se muči. Praktično ne gremo nikamorz avtom, ker se vsakič konča s pranjem avta, avtosedeža, oblek in vedno imamo s sabo litre vode in kupe rezervnih oblekic.

Kaj lahko še bnaredimo? A bo izvenelo z leti?

Naša je dobila po navodilih pediatra četrt tabletke dramina, to je rešilo težavo je pa stranski učinek zaspanost tako da smo potovali ponoči. Poskusi mogoče še z zapestnicami.

Mi smo sedaj prakrat poskusili s flajštrom čez popek, ja smešno ne vem, ampak za enkrat je delovalo. Naša 7 letnica pravi da ji pomaga.
Tudi ko so šli s šolo na izlet smo dali flajšter čez popek, tisti ki jim ga niso dali starši jim ga je pa dala učitelica. Večini je pomagalo so pa eni vseeno bruhali.
Ne vem lahko poskusite pa boste videli. Če ji je tako hitro slabo lahko poskupiste že ko greste v trgovino ali na krajšo pot pa da vidite.
Pa poročaj če bo pomagalo ker ne vem ali res pomaga ali pa samo zato ker ve in je podzavest, je že 7 let stara pa ve take stvari

Imam 3 in vsi trije so bruhali. Tavečja dva sta že to prerasla, najmlajša pa je najbolj kritična. Je bruhala že od rojstva in se sploh ni rada vozila v avtu. Ko je bila cca. 6 mesecev stara smo ji kupili zapestnice in je bilo malo boljše. Najhuje je bilo, ko je začela hodit v jaslice in sva dnevno prevozile 32 km. Čez čas se je zgleda malce navadla in ni bilo več tako hudo. Zdaj pri štirih letih pazimo, da ji ni nikoli prevroče v avtu (niti malo, ker ji postane takoj slabo in začne bruhat), še pozimi imamo vklopljeno klimo in se vozimo v sibirskih pogojih . In vedno jo opozarjam, da ne sme gledat pri oknu ven, temveč, da gleda samo ravno na cesto. To so pravila, za krajše poti. Na daljše poti še mi skoz bruha. Preden bomo šli letos na morje bom malce preverila, kaj imajo v Avstriji proti slabosti in obvezno bomo šli ponoči, da bo večji del poti prespala. Nam flajšter ni pomagal.

Naši 5 letnici je tudi slabo v avtu, k sreči ni tako hudo. V lekarni se dobijo lizike proti slabosti, nam je pomagala.

Drugače pa ji vedno prej povemo, da ne sme gledat skozi okno na njeni strani stvari, ki so blizu, ampak stvari, ki so najdlje stran ali da gleda ravno na cesto. Se vsake toliko časa ustavimo, da prezračimo avto, ...

Malo lažje je tudi, če jo zamotimo, se z njo pogovarjamo, ...

podpis. naša je bila grozno boga in dramin je na dolge poti delal čuda. sicer je zaspala ko top, samo je bilo pa potem bolj zabavno
aja, pa za na letalo je bil tud mus - ni za zanemarit krize z unimi vetrnimi sunki in padci v zraku, ko ti želodec "pleše".

Morda bi vsaj malo pomagalo, če bi med vožnjo sedela na sprednjem sedežu.

Sama sem kot otrok šla skozi to. Bruhala sem že po parih kilometrih in moji so to v času dolgih voženj reševali tabletami ( ena tabletka pred vožnjo) proti slabosti. Res je da nisem bruhala, sem bila pa totalno zdrogirana. Še sedaj se spomnim tiste obupne zaspanosti in slabega počutja - še dva dni po tistem nisem prišla k sebi. Zarekla sem se, da tega svojim otrokom ne bom počela. Pa so trije . Vsi bolje prenašajo vožnjo kot sem jo jaz , vendar so imeli čisto mali tudi nekaj težav. Pri nas je od takrat pa vse do sedaj ostala navada, da se ne vozimo ponoči ( ponoči vsako luknjo in ovinek prej opaziš z želodcem kot pa z očmi). Da ne gremo na vožnjo s praznim in ne preveč polnim želodcem. Kakšne pol ure pred vožnjo pojemo kakšne grisine, prepečenec, hrske., preste....Pijemo le vodo. Med potjo se striktno ustavljamo na dobro uro ali dve, če je stanje normalno. Med potjo tudi na postankih vedno jemo le samo kruhovo pecivo v obliki žemelj, bombet,... in pijemo vodo.nobenih bonbonov, sendvičev, sladkih štručk, piškotov, sladkih pijač, sadja...Predvsem pa gremo na pot z veliko časa, prej se z otroki pogovoriva o poti sami, kaj lahko po poti vidimo, kje se bomo ustavili...tako otroci lažje zdržijo od ene do druge točke ( ne vem zakaj nekateri na dopustniške destinacije hitijo kot zmešani. saj gredo vendar na dopust in ne na poslovni sestanek- če se pride namesto v treh , temveč v petih urah na mesto, ne bo po moje nobenega pobralo). Sedaj, ko je otročat že malo večja, se zadaj dogaja vse mogoče ( ta večja lahko brez težav bere knjigo med vožnjo, ta maladva igrasta igrice na mobiju,se igrata z avtki...)vmes pa se velik pogovarjamo, pojemo, se gremo razne besedne igre, šaljivke...Slednje smo počeli tudi že prej, ko so bili še mlajši. Sama se spomnim, da sta bila moja starša pred odhodom na vožnjo vedno vznemirjena in tako sem bila potem tudi jaz. Ves čas sta me spraševala, če mi je slabo, mi ponujala hrano ali vsa nestrpna čakala, kdaj bomo že končno prispeli. Če se je bilo potrebno vmes ustaviti, je bil oče ves vznemirjen in je ves čas pogledoval na uro. Bruhanje v avtu je bila zame grozljivka in ko sem se na odrasla leta ozrla nazaj, sem spoznala, da je precej psihično pogojeno. Sama sem bila sposobna občutiti neprijeten občutek slabost v želodcu včasih že takrat, če se je mimo mene peljal avtobus in izdatno zasmrdel za seboj, pa čeprav sem stala na pločniku in sama tuhtala, da bi se mogoče peljala z njim.

Pri meni je vse izzvenelo z leti oz. takrat, ko sem nekako izgubila strah pred vožnjo in slabostjo, ko me je začela zanimati okolica bolj kot kje imamo spravljene polivinilaste vrečke, ko sem se zaradi vsakodnevne vožnje v srednji šoli nekako navadila tudi telesno na to guganje želodca med vožnjo. Po moje pri vsakemu nekoliko ali čisto izzveni. Bistvo je pa to, da je treba narediti vožnjo prijetno in čim manj stresno.
Ko sem pri eni prebrala, da je njen jaslični otrok bruhal vsakodnevno , ko ga je vozila 30 km daleč v vrtec, me je spreletela groza. Ubogi otrok. Kakšna agonija.

< Sporočilo je popravil patrino -- 19.7.2013 9:37:35 >

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

Pri nas delamo isto. Starejši je bilo vedno slabo, ko je bila majhna (nekje do štirih let), pa čeprav smo se peljali le 30 km. Sem imela sicer v avtu za primer slabosti vedno vrečko, pa vsaj dvojna rezervna oblačila. Ker ponavadi sploh ni povedala, da jo slabi, samo bruhala je. Še sedaj se ji včasih zgodi, da ji postane slabo, ampak pove, pa ji odpremo okno, da zadiha svež zrak in na prvem primernem mestu ustavimo, da gre malo iz avta in slabost mine. Tamlajša pa ni delikat za te stvari.


ja, ampak res. To se jaz včasih sama na se jezim, ker grem na dopust nervozna že od doma, ker smo "pozni" (btw, kampiramo ) Včasih so imeli po Hrvaški ful dobre jumbo plakate: Ne žurite, na odmoru ste! Sem se prav zamislila.

Sicer pa je pri vsakem drugače. Imam kolegico, ki ji postane slabo, če se npr. med vožnjo obrne nazaj, da pogleda otroke. In še kakšno uro po koncu vožnje ne more jesti. Jaz pa npr. lahko sedim na zadnjih sedežih in berem, rešujem križanke, včasih sem se na poti v šolo učila ... Pa mi ni nikoli slabo.


_____________________________

Sem iz Posočja in nisem Gorenjka ;)
http://www.radio1.si/strani/Fun.aspx?ID=20254&LNK=7

V lekarni prodajajo lizike proti slabosti. Te bi ji lahko dali, ampak jo mora zaradi varnosti lizati pod nadzorom staršev.

_____________________________

Sem iz Posočja in nisem Gorenjka ;)
http://www.radio1.si/strani/Fun.aspx?ID=20254&LNK=7

Sicer pa je pri vsakem drugače. Imam kolegico, ki ji postane slabo, če se npr. med vožnjo obrne nazaj, da pogleda otroke.

Tako je bilo precej časa tudi pri nas in je moj nemalokrat raje prepustil volan meni, po tistem, ko je parkrat moral ustaviti zaradi mene, ker mi je bilo slabo ko sem pedenala otroke zadaj. Tako da sem velikokrat peljala naprej jaz on pa je lahko animiral in stregel deco, visel nazaj in če bi hotel tudi z glavo nazdol, pa mu ne bi bilo nič. Interesantno je tudi to, da mi za volanom nikoli ni slabo, pa lahko vozim po zelo hudih rovtah. No, sedaj sem že đek in lahko že igram kopilota, kadar zataji garmin in moram buliti v zemljevid

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

ej, naša je mela eno obdobje težave že po 500m (takoj glavobol - začetek slabosti). nisem mogla verjet. sam res, ni mogla z avtom nikamor nekaj časa..

patrino, tablete zdaj in prej so drugačne (tako kot kontracepcijske, haha - samo res) in jaz ne bi nikoli upada dat malemu otroku celo tableto. sej tud piše koliko na starost/kilažo in cela definitivno NE. otroci dobijo četrt (lahko probaš tud osminko), pa bo delovalo.

se mi zdi čist logično, da te je cela tableta tok zadela, saj si bila otrok. samo ni bila pravilna doza - cela tableta je samo za odrasle, kako so ti kar celo dali, mi ni jasno evo, sem zdaj vprašala mojo tamalo glede tablete, in če ji je bilo kdaj grozno ali neprijetno jo vzet, pa je rekla da ne. po moje je fora v pravi dozi.

plus navodila je treba brat (piše da od 6-12 let samo pol tablete, torej 3-6 letniku ziher daš polovično dozo od prej omenjene).
piše tudi (na koncu): Ne prekoračite priporočenih odmerkov.
tako da..

< Sporočilo je popravil mateyka -- 19.7.2013 10:07:37 >

to je splošno znano afaik. po eni strani je logično - če sama voziš in točno veš kam boš zapeljala, gledaš točke pred sabo (ne tok drevesa ki šibajo ob strani; IMHO telo vse že vnaprej "ve" veliko bolj osebno, kot če drug vozi. podzavest dela svoje

pomisli, bogi uni, ki jim je slabo in nimajo izpita

patrino, tablete zdaj in prej so drugačne (tako kot kontracepcijske, haha - samo res) in jaz ne bi nikoli upada dat malemu otroku celo tableto. sej tud piše koliko na starost/kilažo in cela definitivno NE. otroci dobijo četrt (lahko probaš tud osminko), pa bo delovalo.
Ja verjetno je res ali pa sem jih samo jaz tako slabo prenašala. Se pa spomnim, da so bile takšne tini mini rumene in smo jih vsi mali "bruhalniki" takrat dobivali cele. Prav pred očmi imam, ko sem bila z vrtcem na morju ali pa v nižjih razredih v šoli v naravi. So vsem nam srečnežem dali starši te tabletke tudi za sabo, da so nam jih vzg. ali učiteljice uturile predenj smo se avtobusi vračali. V večini so nas namontirali sedet spredaj in smo skoraj celo pot spali kot klade- eh radosti otroštva

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

Hvala za nasvete. Lizike so nad 4 leti - ona ima 2 :(
Ampak punce o kakšnih zapestnicah in flajštrih čez trebuh pa govorite? A to so kakšni posebni?

Se enkrat: kaj pa voznja na sprednjem sedezu?

Obstajajo akupresurne zapestnice proti slabosti, dobis jih v lekarni.

Je še v unem avtosedežu, mislim da II kategorije, ki se ga ne da naštiat na prednji sedež. li se pa v našem avtu ne da. Vem, da je mož že probaval pa ni šlo. Mogoče zaradi safefixa, ki ga spredaj ni ali kako že?

A ni tako, da se vsi isofix sedeži dajo namestiti tudi, če sedež nima nastavka?

Če ne gre, si morda lahko pri kom izposodite navaden sedež, da preizkusite, kako hči prenaša vožnjo na sprednjem sedežu?


Če bo takšna vožnja boljša zanjo, ne bo potrebe ne po čiščenju vozila, ne po kupovanju in preizkušanju cele množice pripomočkov proti slabosti.

Moj je tudi bruhal v avtu. In potem je the best teta enkrat rekla, da naj ne sprasujem kaj, zakaj,kako, ali, ... ampak naj mu preden gremo na pot zalimam en obliz cez popek, cist navaden obliz, hansaplast al kaj so ze. No, mi imamo zdej z miki misko jih in pri nasemu 3,5 letniku to deluje. Mi smo precej na dolgih relacijah, prej mu nisem smela dat mlecnih izdelkov pred potjo, cel dan dieto in ga skor lacnega pustit in se je bruhal, zdej gremo pred 70 km ovinkov in hribov pa se na civapcice in ne bruha. Pri nas deluje in sem res vesela da je tako.

< Sporočilo je popravil malaMravljica -- 19.7.2013 22:25:48 >

Petea, mi imamo Safefix, ne samo isofix. Ampak ideja je dobra. sem pa danes kupila v lekarni to zapestnico pa bomo vidli... Sporočim.
Če pa ne bo pomagalo pa definitivno probam obliž čez popek :))))

Naša je imela težave na ovinkastih cestah ter v avtu, ki je bil enoprostorec - torej višji in posledično se bolj nagiba na ovinkih. V limuzinskih avtih ni več bilo težav.

Aja, pa njen sedež smo zadaj namestili na sredino; torej, ni več sedela levo ali desno (za voznikom ali sovoznikom), ampak na sredini in pripeta s sredinskim pasom čez otroški sedež ter je tako posledično gledala direkt ravno. Tudi to je pomagalo.

Torej, dali obliž žez popek in zapestnice. Šli smo na pot sicer zgodaj, ampak je bilo danes konkretno vroče pa še gužva na cesti pa še napokala se je za zajtrk,najprej svoje, potem pa še od bratca mlečno, tako, da smo bili pripravljeni na najhujše. In nič! OK, jamrala in jokcala je celo pot, ampak bruhala ni!
Hudič je samo to, ker zdaj ne vemo ali pomaga flajšter, ai zapestnice :)))

Sicer sem vesela, da ste imeli znosnejšo vožnjo kot ponavadi, vendar ji definitivno ni pomagalo tisto, ker se je napokala z mlečnim.
Tudi če reva ni bruhala , zagotovo ni jokcala in jamrala zaradi luštnega, temveč zato, ker ji je bilo neprijetno oz. slabo. Včasih je to še slabše, kot če bi bruhal- iz lastnih izkušenj ti povem. Škoda, da sprašuješ cel vesoljni svet za mnenje in pomoč, sama pa kljub nasvetom,našopaš revico do vrha z mlečnim zajtrkom, predenj greste na pot. Če boš to počela, ji lahko zalepiš vse možne odprtine in navesiš vse mogoče furžle, pa bo otrok vseeno trpel. No, mogoče je zate to velik napredek, ker ti ni treba čistit avta in preoblačit otroka. Vendar sem nekako imela pri tebi občutek, da se ti gre za dobro otroka.

< Sporočilo je popravil patrino -- 28.7.2013 12:49:07 >

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...