Pozdravljene,

velikokrat berem, kako nerade greste v službo in kako hudo je pustiti otročke same.
Jaz sem mamica ( Gil 2 leti in Jakob 4 mesece ), ker pa imava z možem podjetje, tudi delam ( trenutno 6 ur dnevno ).
Da ne boste preveč vame skočile z obtožbami naj povem, da mi je oboje v veliko veselje, da imam otroka zelo rada in če je treba kdaj postaviti prioritete, sta otroka seveda pred službo.
Imam tudi čudovito varuško, pri Gilu sem začela delati, ko je imel 7 tednov ( 4 ure dnevno ), pri Jakobu pa ko jih je imel 10.
Seveda sem včasih utrujena in imam občutek, da nisem čisto 100% ne pri otrocih, ne pri službi, in kuhamo samo jedi, ki so gotove v 20min, tudi nimamo najbolj pospravljeno in mož se včasih pritožuje, da on bolj tazaden na vrsto pride.
Ampak, a ni tako včasih tudi pri tistih, ki so doma?

No evo, to me je mučilo že nekaj časa.

Nuala, imaš vso mojo podporo. Zakaj pa ne?

podpiram te pri tej odločitvi, tako si vsaj malo med ljudmi oz.počneš še druge stvari in ti dan ni ena sama rutina :bravo:

pri sinu sem bila uradno v porodniški le 6 mesecev, potem je bil pa uradno mož, delat pa sem začela že, ko je bil sin star cca.3 mesece

in pri morebitni naslednji nosečnosti bom tudi delala

lp

Nuala, tako pač je. Tudi sama sem privat že 13- leto, pa sem medtem rodila 6 otrok, vse zelo hitro oddala v varstvo, delam kolikor le lahko,ponavadi ponoči, imam k sreči tako delo, le razlika med nama: kuham domačo, ne hitro kuhano hrano.
Tudi jaz imam včasih občutek, da nisem 100 % z otroci, pa me peče vest, a verjemi, da ko zrastejo, so bolj smaostojni in pridni, znajo delati, pomagati. Tudi mož se bo navadil, saj delata oba in tudi oba za isto korist!

:miska:

je treba delat, a ne? jaz mam tako delo, da veliko od doma naredim. zdaj me že vest peče, ker je skrajni čas, da pričnem z delom. pa se mi še ne da. pa še takrat, ko imam cajt po netu čas zapravljam, kuham in pospravljam. dejte me no v rit brcnt.

Žal je včasih tako. Jaz sem kot redna študentka začela obiskovati predavanja, ko je bil mali star 3 mesece. Še preden je bil star eno leto pa sem začela delati še preko študenta - tako je potekal moj celoten študij (sem že pri koncu). Vem, da je bil Jakob veliko v varstvu in da smo tudi mi velikokrat jedli stvari, ki so hitro pripravljene in da včasih doma nisem imela vse pospravljeno in oprano, pa smo šli vseeno na izlet. Ampak tako pač je. Sem pa vesel, da nisem edina.

Kako sem te vesela! jaz namreč maja pričakujem prvega otroka in tudi medva z možem imava svoje podjetje. Že ves čas me muči panika, da kar eno leto ne bom mogla delat in kako neki bo to šlo v firmi. Zelo si me potolažila in vlila upanje- vse se da, če se hoče!

Bravo punce!!:bravo: Tudi pri nas imamo svoje podjetje in smo malo cvikali, kako bo, ko bom jaz na porodniski. No, pa smo doma uredili mini pisarno in ze od 2. tedna po rojstvu Jana pridno delam. Vsake toliko casa skocim do pisarne, se tam kaj postorim, med sprehodi skacem do banke, poste, recunovodkinje in tako zdruzim prijetno s koristnim. Edino terenu sem se morala odpovedati.
Vcasih je res naporno, ko skrbis za firmo in za celotno gospodinjstvo, ampak brez tega bi bilo pa ze dolgcas.
Opazam pa, da nasega 7 mesecnega soncka navajam na to, da se sam zamoti in se pridno igra, tudi ce sem v sosednji sobi.
V varstvo za kake 4 ure pa ga nameravam dati jeseni, ko se mi tudi porodniska iztece. Zanima me, ali imate dobre izkusnje s privat varstvi (na svojem ali tujem domu - pri kaki punci ali gospe) in kako se otroci navadijo na tujega cloveka. Zal so babice prevec oddaljene, da bi jih zaposlili.

Punce, uzivajte v delu in druzini se naprej.

nuala, se zgodi...tudi delat je treba:zmeden:
TKo da nič se ne obremenjuj, saj sama veš, da se jim posvetiš ko imaš čas!


:rozica:

dRAGA NUALA!

Jaz še uživam na porodniški in zadnja dva dneva ter naslednjih nekaj dni imam splanirano in pripravljeno samo nekaj...malega, torbo in voziček da greva čimprej ven pa ujameva sončne žarke. Vse ostalo počaka, stanovanje in pospravljanje pa pride na vrsto v večernih urah, vikendi pa so najini z možekom.

Mislim, da se počutiš čisto normalno, ker je pač današnja ženska vsega hudiča...žena, mati, ljubica, partnerka, prijateljica... in vse zahteva svoj čas.

Ne pozabi pa samo nase.. kakšno urico od vsega si privošči, če te to osreči, ker le srečna in zadovoljna mamica ima srečne in zadovoljne otroke.


Ne skrbi, to imamo v genih da smo nepopustljive do sebe...:sloncek: