Pa se spet mal obračam na vas, saj ste zelo objektivni.

No stvar je taka. Moj je prevzel malo višjo funkcijo v službi. Na to sem ponosna. In s tem so se začela službene poti. No danes je prvič letel za 4 dni.

Naj povem, da še ne živiva skupaj, torej se vidiva samo čez vikend!! In ta vikend bom sama.

Je še kdo tukaj, ki je na istem kot jaz? Včasih se počutim prav osamljeno in tečno. Kako naj se navadim, da imava samo vikende zase, pa še ti so kdaj zasedeni.

Skupaj sva dve leti. Mogoče rabim samo kakšno tolažbo.

Hvala in sončen pozdrav!

Pač ta vikend izkoristi za druženje z prijatelji, za stvari ki bi jih že dolgo rada počela pa ni časa, .....
Saj se verjetno ne vrti celo tvoje življenje okoli fanta?

A je čisto vsakič tako, da se samo za vikende vidita?

Drugače pa, meni prav paše, ko gre na teren .

Aja, skupaj sva 10 let, mogoče to kaj šteje.

Moj gre na službeno potovanje mogoče enkrat, dvakrat na leto, ampak me to ne moti. Mogoče, ker vedno prinese kaj nazaj, haha. Hecam se. Kaj pa vem, jaz sem bolj samotarski človek in mi že v osnovi ni problem biti sama (ne osamljena, to ni isto ), pravzaprav sva z bebo sami 3 dni v tednu, razen one urice zvečer, preden gremo spat, pa mi to čisto paše. Včasih ga zelo pogrešam, sem se pa navadila svoje obveznosti delat tako, da ko smo skupaj, smo res skupaj, ko pa njega ni, naredim, kar imam svojih zadev, grem po opravkih, delam prvzaprav to, kar meni paše. Npr. grem na dooolg sprehod, na izlet, v shoping, knjižnico, na kavice s kolegicami,... moj tega že itak ne mara preveč, tako da bi to že itak delala bolj po svoje, tudi če bi bil doma  . Dolgčas mi ni nikoli, pa vedno si najdem kakšno zaposlitev, itak pa me mala vleče za rokav, mami, mami .
Odvisno kakšen tip človeka si, meni ni problem, komu drugemu pa bi bil.

Ja na žalost je skoraj vedno je tako, da se samo za vikend vidiva. Sedaj tudi dalj časa dela, potem ima pa tudi doma okol bajte kej za naredit. Pa tudi prav blizu ne živiva.

Da bi hodil k meni prespat in v službo pa tudi ni za stvar...ma svoje navade. To sem se že navadila.

Hvala Karin24 za zadnji stavek. Mi je dal misliti

Meni včasih paše, da sem malo sama. Takrat delam stvari, ki jih drugače nekako ne, ker ni časa ali pa vedno pride kaj vmes.

npr. zleknem se na ležalnik na terasi s kakšno dobro knjigo in vrečko čipsa, zvečer grem s prijateljico na sprehod in na pjačko, včasih grem po trgovinah in cel dan preživim tam. Včasih enostavno cel dan poležavam in delam nič..

Skratka, meni včasih res paše, da sem sama.

Glede na to da se z mojim vidiva samo zvečer, je meni bistvo dneva, da sva zvečer skupaj in ne morem spat, če ga ni. Tko, da jst oddaljenost zelo slabo prenašam-res. Vsak ima svoje življenje in doživlja stvari drugače. Sm šla jst na pot za 5 dni enkrat in je blo vse ok-sam zvečer pa nisem spala in mi je bla prav muka.
Sej po moje se navadiš veš-moja kolegica ima pomorca in je groza-3 meseci doma,pol pa za 5 mesecev proč...groza.
Lp

vzami si čas zase......... moj je od doma čez teden že tri leta, vrača se samo za vikende in imava punčko staro 13m, oktobra pričakujemo še enega... pri meni je malo kriza, ma ti ki si sama ...... UŽIVAJ!!!!!!!!!!! saj je lepo tudi brez moških..... s frendicami ven, šoping...... nostalgija :=)))

Ojej, pri meni to ne bi šlo. A-a. Jaz rabim deca doma. Vsak dan.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Ne razmišljata še o tem, da bi se skupaj preselila? 2 leti je že kar doba, tako da ne bi bilo prehitro.

Pri meni je tako, da če imam nekoga rada, ga tudi rada pogosto vidim. Samo vikendi so absolutno premalo (vsaj zame). Tako, da jaz bi v tovjem primeru razmislila o skupnem stanovanju, tako bi se vsaj zvečer lahko malo stisnila skupaj.

Ja, tukaj je zadeva večplastna. Ni problem samo v teh službenih poteh. Pa še tu je na vrsti komaj prva pot. A ima že plan ostalih poti, kako pogosto pa planira odsotnost? Pa verjetno si pot že tako zrihtaš, da si preko vikenda doma (razen kakšni overseas tripi so lahko malce kritični, da je celo vikend vključen, sicer pa naj ne bi bil). Govorim iz lastnih izkušenj, saj sem pri nas jaz tista, ki dokaj pogosto potujem. No, odkar imamo našo princesko, sem te poti zmanjšala, kolikor se da oz. daljših od enega tedna ne delam (+ overseas sem zaenkrat črtala).
Torej, če ima poti preko tedna, sta čez vikend skupaj, kar pomeni, da je situacija taka kot sicer.

Praviš, da se vidita zgolj čez vikend. Hm, to tudi meni ne bi zadostovala, sploh če sta že dve leti skupaj. Tudi jaz sem za to, da bi si omislila neko skupno bivališče, potem bosta vsaj konec dneva skupaj in bo razpoloženje sigurno boljše.

Sicer pa sem tudi jaz tak človek, da mi malce samote paše. Jaz se na takih poteh, ko sem sama v hotelu in si privoščim kako savno, plavanje ali masažo, prav relaksiram, pa čeprav so poti v bistvu naporne, saj so praviloma sestanki preko celega dne.

Če bi bila na tvojem mestu, bi se pač sama zaposlila v času odsotnosti tvojega fanta. Sploh če še ni otrok, imaš morje možnosti na voljo. Samo ne dovoli si, da samo fant in služba postanega ves tvoj svet. Ohrani prijatelje, hobije, ... moraš imeti nekaj, kar tebe veseli in kar ti lahko zapolni tisti čas, ko ne veš, kaj bi sama s sabo.

Srečno!

To drži kot pribito. Za mene je samo to nekaj časa obstajalo, pa so kar posledice. Drugače pa srečno, če je zaupanje, ljubezen, volja, potem vse to gre. Uživaj-ta!

dej poročta se že enkrat in preselta se skupi pa je stvar rešena  pol te pa tud ne bo tok motil ko hodi na teren, a ne? 

Ne rabis tolazbe, prej tole izkusnjo.

Zivljenje ni samo moski, s katerim zivis, ampak se tisoc drugih stvari. Pocni, kar rada pocnes tudi sama, brez njega. Potem ti bo z njim se lepse.

Ah ja, jaz sem bila tudi ful žalostna na začetku ko je šel, pa cele dneve sem potem doma čepela in se smilila sama sebi kako sem sama, nesrečna in osamljena, ker ga ni

Danes  , danes pa sem prav srečna da gre, da sem lahko malo sama in osamljena

Se 100% strinjam. In jaz npr sem v taki vezi full ok funkcionirala. Ko so se ta sluzbena potovanja koncala in njega kljub temu se vedno ni blo nic doma in potem tud cez vikende ne vec, pa itak ni vec funkcionirala. Sele potem sem spregledala in vidla, da to pac nima smisla. Ker prej ko je potoval ga nisem mela moznost tok spoznat kot potem. Ko ga sicer vseeno ni blo nikol doma, ampak spala sva pa vseeno vsako noc skupi in sva se lahko kej pomenila... Ampak on se je npr ze tok navadu tiste 'svobode' pomoje, da se mu res ni ljubilo bit nikol doma in je res hodu domov samo spat.

Se boš že navadla. Sej je en kup stvari, ki jih lahko počneš. Midva se vidiva tudi med tednom, ampak med vikendom sem pa navajena da pri njemu prespim (imava stanovanje samo zase, drugače oba še živiva doma). In vsake toliko časa to ni možno. In ponavadi sem bila full tečna, žalostna itd. Zdej sem se pa navadla in tist čas porabim za kakšno kavo s prijateljico, preberm dobro knjigo, pogledam dvd, sem z družino...itd. Uglavnem ko sva skupaj poskusim ta čas preživet čim lepše, si ustvarit veliko lepih spominov...itd. Sploh ker čez par mesecev odhajam za 6m v tujino in se bo treba navadit da se bova samo 1x na mesec videla.

Lp

Ojej, to ni nič hudega. Moj mož je pravkar 10 dni na morju, ko se vrne gre za 14 dni v Ameriko, potem pa za nekaj mesecev na morje, če bo vse po sreči.

Jaz sem zelo samostojna, samota ( če lahko o njej pri dveh otrokih in psu sploh govorim ) mi ustreza. Fino se imamo, včasih je seveda malo težko, ampak dnevi hitro minevajo in življenje je polno izzivov, za počet se pa vedno najde kaj. Imava pa že od začetka tako vezo, najbrž sva zato že skoraj 8 let poročena, ko se skoz ne gledava...

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Tudi pri meni tako dolga odsotnost ne bi štimala.Kak mesec odsotnosti  že,pet pa definitivno ne.

Moj Dragi sicer ne hodi na službena potovanja, je pa zaradi službe po cele dneve odsoten. In ker imava različne izmene (on dela podnevi, jaz ponoči), je vse skupaj še bolj... smotano. Zjutraj pridem domov okrog 06:30. Takrat on vstane in če otroka še spita, imava toliko časa, da v miru popijeva eno kavo in kakšno rečeva o tem ali onem. Potem skupaj porihtava otroka in ko gre on delat, ju spotoma odloži v vrtcu in šoli. Okrog 16-ih pride z otrokoma domov, jaz pa takrat enkrat vstajam. Sledita kava in malica, potem pa gre on nazaj delat. Jaz sem z otrokoma sama nekje do 19-ih ali 20-ih, ko se on vrne. Sledi večerja, morda oddaja na POP TV-ju, potem pa on otroka spravi spat (in zaspi z njima), jaz grem pa v službo. Zadnje čase pa začenjam delati že ob 18-ih, tako, da on sploh ne gre nazaj delat, ampak ostane doma z otrokoma.
In tako je cel teden. Ob petkih zvečer ali sobotah zjutraj gresta otroka k babici in dedku (za vikend), tako, da se midva (jaz podnevi, on ponoči) vsaj naspiva, če že nisva v službi frej. Edino včasih nama uspe ukrasti kakšno nedeljo, da jo imava res samo zase (brez službe, brez otrok, brez sorodnikov, brez družbe), ampak še to le nekaj ur - dopoldan spiva, pozno popoldan greva že po otroke.
Tako je, odkar sva skupaj in sva navajena. Ne rečem, da nama je lahko in tudi pošteno se skregava kdaj pa kdaj (na živce greva že sama sebi, kaj šele eden drugemu), ampak na koncu sva pa še vedno potegnila črto in ugotovila, da bo tudi tega (borbe za denar) enkrat konec in da nama ne bo več potrebno toliko delati. Upava, da res "samo" še pet let, kolikor bova najemnika.

Jaz sem zadnja dva meseca v nosečnosti moža vidla samo za vikend, ker je bil sluzbeno v drugem kraju v Sloveniji. Sva bila samo 2× na dan na vezi nic vec. Pa se ko sva bila fant in punca se je to dogajalo. Pac prvic je tezko, drugic malo lazje pol se pa navadis in sprejmes kot nujno zlo. Ni ti seveda vseeno, ampak itak ves, da se bo vrnil domov in da se bosta imela potem se bolj fino, ker se bosta pogresala. Midva sva se takrat manjkrat skregala, kot sedaj, ko ga vidim vsak dan . No malo heca mora bit. No ampak zdaj je pa situacija drugacna. Zdja pa jaz hodim na sluzbena potovanja. Sicer so kratka samo  2 dni, pa vseeno nic ne komplicirava. To je pac del sluzbe.

Ta cas ko ga ni, si privosci kaj zase. Pejd tect v naravo, vzemi knjigo in beri, pejd mal v soping, poklici kolegice, s katerimi se ze dalj casa menis za kaksno kavo pa nikoli ni bilo casa,...., vglavnem vzemi si cas zase.

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

U, Plemenita, tole mi je pa divje. Če sem vse prav poštekala, si ti osebno z lastnim otrokom skupaj takole dobro urico na dan. Recimo od 16:00, ko vstaneš, pa do 17:00 oz. 17:30 (ne vem, kdaj moraš oditi od doma, če začenjaš ob 18:00).

Čez vikend otroke oddata (no, vsak petek zvečer + sobota), tako vam ostaja samo nedelja.

Ne vem sicer, koliko otrok imaš in koliko so stari, ampak tole je pa zame precej nepredstavljivo. Da bi se tako malo videla z lastnimi otroki, potem pa bi jih oddala še čez vikend. Ne želim soditi, samo čudno mi je pa vseeno.

Mogoče sem pa kaj narobe razumela ali si interpretirala.

Kakor koli, upam, da se vam situacija čim prej izboljša.

Vse ste mi totalne face, ki imate tak tempo! Sej, najbrž bi se jaz tudi navadila, ampak v tem trenutku si ne predstavljam. Tudi jaz moram imet svojega moža ob sebi, skupaj sva 4,5 let in približno tako dolgo tudi živiva skupaj. Seveda imam prijateljice in shopping in kavice, ampak vseeno lahko rečem, da je on ves moj svet. Ok, polovica, druga polovica pa hčerka.  Je pa tud to res, da sem trenutno na porodniški in smo non stop skupaj. Bom povedala čez par mesecev, ko grem v službo.



_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Kanny, moj tudi hodi na razna službena potovanja, pa še praznike, nedelje, petke in svetke dela. Se pač moreš sprijazniti in se naučiti živeti. Saj nimaš samo njega v svojem žiljenju, jaz takrat čas zapolnim z raznoraznimi opravili, s prijatelji, mojimi starši, itd... Enostavno sem postala imuna na to in živim normalno, ko ga ni. Saj se boš navadila, boš videla. Ni tako hudo.
Je pa lepše, če je doma. Ampak žal, takšno službo pač ima.