No, ženske.... Tko je! Z mojim sva že več kot dva tedna na distanci, ker sem preprosto pop.... ter popakala stvari in se odpravila k staršem. Je učitelj in ker so se bližale počitnice se je spet začelo... tako kot vsako leto.... popivanje, nič delat, tv, računalnik gostilna.... Popenila sem in mu povedala češ kaj pa si on misli, kam bova tako prišla?! Kako bova imela :duda:, če pa je totlnoma neodgovoren....
No sedaj pa je skužil, daq je sam ostal oziroma po enem tednu. Sedaj pa me prosi, dela izpite menda na faksu (Ker ob delu študira), pomaga prijateljema pri gradnji, pošilja mi maile, sms: prosim bodi mati mojih otrok, želim si hčerkico, ljuubim te, bla, bla, bla. Mail: slika nosečnice in moje ime zraven.... V glavnem. Vse lepo in prav. Celo na rokjstni dan moje kolegice se je spomnil in ji poslal sms. Ne morem verjet! Samo kako dolgo bo pa to trajalo?
Pa še to: ker ti ne zanosiš, se jaz sekiram in potem sem pač takšen!!!! Kriza!!! Kaj pa jaz?! No, saj ni važno. Tip se trudi, samo kaj ko pa bo po enem tednu, mescu vse isto. Saj je že bilo tako, da je prosil in obljubljal in kaj je bilo potem? Tega pa jaz res nisem rekel! Brezveze!!!!!

NO, ženske kaj bi ve naredile? Pa odkrito povedano, saj ne vem kaj je z mano. Mi je čist vseeno trenutno zanj. Mogoče zato, ker vem da ga imam trenutno v "oblasti". Mogoče bi bilo drugače, če bi mi obrnil hrbet. Potem bi mi verjetno bio full hudo.... Pa ne vem!!!!

Kaj naj?

Pa pa

Jaz bi te vprašala, kako se počutiš brez njega. Kdaj je skužil, da je brez tebe, po enem tednu? Sem prav prebrala?

nO, SKUŽIL JE TAKOJ.... SAMO ČEZ TEDEN DNI SE JE ZAČELO PROSJAČENJE!!! Jaz mislim, da je prej mislil, da se zezam ali nekaj takega.... Ko pa je ugotovil, da gre zares pa mu je postalo verjetno kriza. Jaz? Čist vredu mi je brez njega oziroma vredu mi je ko je tako kot pesek. Saj pravim, da ne vem kako bi mi bilo, če bi vedela, da se ne bo boril zame?! :zmeden:

A se vidiš z njim čez 10 let?

Kaj pa vem.... Ne vidim se z nikomer drugim.... Ne vem.... Težko rečem..... Pa ja! Mislim, da ja!

Vem bolj tak tak odgovor, vendar punce, ki ste s svojimi psrtnerji že kar nekaj let ali se vidite z njimi čez 10 let? Ja pa ne. (mislim, ko ste na distanci)Je tako? Ne vem ali sem samo jaz taka koka?

Nisi koka. Tvoj odgovor pa ni najbolj prepričljiv. Jaz sem z mojim 3 leta, tako da meni ni težko odgovrit (zdaj). Pred dvema letoma pa tudi jaz nisem vedela. Ne vidiš se pa z nikomer drugim verjetno zato, ker si vajena njega. Sama pri sebi bi mogla razčistit, kaj si želiš. Tale njegova pozornost pa bo enkrat minila, ko bo vedel, da te je dobil nazaj in da ne bo šla (tako bo vsaj mislil). Če te ne zadovoljuje na vseh ravneh, dobro premisli kaj boš. Uživaj malo brez njega pa boš videla kaj ti odgovarja.

Jaka kliče svojo mlekarno. Moram iti. Pridem kasneje gor.

Če se en ded na 100 spremeni, lahko štejemo za uspeh. Poznam par, ko jo je skos po rokah nosil, pa vedno sta naokrog laufala, zdaj pa imata dva otroka in on je nič več po rokah ne nosi, samo še sam okrog laufa, sirotica pa se doma ubija z dvema otrokoma. Vprašaj se, če boš mati njegovih otrok, kaj bo, ko ga bo spet imelo, da bi ga lomil po gostilnah tv računalnikom...
Veš, otroci postavijo na preizkušnjo še tako čvrste veze.

In kaj sedaj naj naredim? Pojma nimam kak pa kaj?! Sicer mi je lepo sami, vendar saj ne bi rada bila več dolgo sama oz. brez njega? Mislite da je mogoče, da se je res spremenil?!"

V enem tednu se nihče ne spremeni.

Jaz se vidim z mojim možem čez 10 let, čez 20, čez 30... in to lahko rečem brez oklevanja.

Nebi bila rada sama al brez njega, to je razlika. Po mojem moraš malo pri seb razčistit...

Sej se zgodi, da se skregaš in ti je tisti trenutek vseeno za vse skupaj, ampak meni je že čez par ur kriza, če se ne pobotva, kaj šele en teden?! Je pa tut res, da nimava takih problemov, so drugačni, ne oa taki.

Mislim, da moraš sama razmislit ali si z njim samo iz navade ali je med vama še kaj več...

Tinka

Nihce se ne spremeni. Sprejeti ga moras takega kot je ali pa ne. To so moje izkusnje.

Jaz se z mojim mozem vidim cez 10 let in tudi cez 50 let in upam, da se bova skupaj postarala.

Lp, N.

Nekaj mi manjka: sta poročena, kako dolgo živita skupaj???

Jaz bi verjetno vztrajala pri svojih starših še kar nekaj časa, z njim bi se videvala, vsekakor ne bi takoj odhitela nazaj k njemu. Poskusila bi ugotoviti, zakaj mi je sedaj tako ravno za njega in sigurno bi dala marsikaj na tehtnico.
Vsekakor pa bi ugotovila zakaj je tako brezbrižno jemal vse skupaj tudi glede na to, ko praviš, da si ga enkrat že dala na distanco.

Ne vem, jaz vem, da ne bi brez njega zdržala niti en teden. Praviš, da ti je tudi brez njega lepo, meni ne bi bilo. Tako, da dobor razmisli, če nisi z njim samo zaradi navade.
Koliko časa sta pa skupaj?

Skupaj sva 4 leta! Res ne vem kaj naj oziroma niti ne vem kaj čutim. Počutim se tako kot, da bi bila brez čustev.... Mogoče bo najbolje, da ostaneva narazen.... Ne vem. Saj , ko razmišljam tako, mi niti ni vseeno, saj moram vedno lazit nekje okrog, kjer je morda tudi on, ampak mogoče je to res samo z navade. Kaj pa najini načrti? Želim si :duda:, on tudiu, glede tega se popolnoma strinjava... Ura mi tika taka, ker sem namreč bolana.... Kaj če potem ne bom imela svojih :duda:? saj bi jih posvojila, vendar bi tudi želela imeti svoje.... Vemm, da je to v bistvu glup razlog, da bi ostala skupaj, vendar se ne kaže v tem, da si kjub temu želim otroke z njim, dejstvo da mi ni vseeno zanj? Mislim, res sem glupa, vendar tko pač je... Kaj mislite ve? Pa ne me kregat...

Pa pa

Na tvojem mestu bi bila zanositev v takem stanju z njim katastrofa,zopet eden,ki ne ve kaj hoče in se še išče,počakaj na kakšno moško mnenje vedno odgovarjamo v glavnem ženske.

Jaz ti odsvetujem zanositev, ker ko bosta imela :duda:, ga boš še bolj rabila. Utrujena boš od nezadostnega spanja in skrbi za :duda:, zaradi česar boš razdražljiva, ... Če ne klapa brez :duda:, potem ga ne imet. Otroke imaš lahko tudi z drugim moškim, tako da načrti niso razlog. Kaj vse si že načrtovala pa nisi naredila?! Preden imaš družoino, moraš poskrbeti zase, da ne boš trpela poleg tebe pa še :duda:. Naj bo tvoja odločitev prava, pa ne glede na to kakšna bo.

Punce prav imate, vse! Vendar kaj ko morda drugo leto več ne bo mogoče imet otročka? A naj čakam kljub vsemu na drugega dedca?

Če si pripravljena, da boš mogoče, ampak res mogoče, ostala z otrokom sama, ker ti on ne bo stal ob strani in boš naveličana vsega, potem ga imej. Samo glej, da ne boš otroka vzgajala v sovražnem okolju. Če ne bo šlo in se bodo stvari poslabšale popokaj sebe in otroka in pot pod noge. Moraš biti pripravljena na vse. V tej situaciji v kateri si se na :(( znašla nimaš veliko izbire in ne moreš ravno sanjati o srečni družinici. Žal! Če si res tako želiš otroka in nimaš upanja, da bi si prej našla nekoga, pri katerem ne bi razmišljala mogoče pa bo bolje, potem ga imej. Probaj se pripravit na vse!!! Ne pričakovat, da bo z otrokom boljše, ker ponavadi ni. Mogoče bo on imel potem občutek, da si ga dala na ketno ko :kuza: in bo postal zagrenjen. Ne morem nič sodit, ker ne poznam ne enega ne drugega, lahko pa napišem kaj se ponavadi zgodi. Nikoli pa ne veš, še vedno pa bo zadnja odločitev tvoja in kot sem napisala bo prava zato, ker bo izključno tvoja.

Oh, joj! TOTA K.... SITUACIJA! Res sem v dilemi.... Zdaj samo še resno vprašanje! Punce a verjamete v te filmske variante, da se moški resnično spremeni? Je to sploh mogoče?

Hm, jaz se ne bi zanašala na to. V filmu tudi rodijo v 2 min, pa so otroci veliki že za 2 meseca, ..., pa v resnici ni nič tako. So izjeme, samo jih iščeš z lupo.

:)-:)-:)-:)- Ha ha, ta pa je dobra!

gola resnica. Jaz bi z veseljem imela filmski porod, ampak sem tudi svojega preživela pa bi še enega takega.

Kako le lepo to slišat.... Prava faca si barbaw :)-
Bom poročala kako pa kaj z našo distanco, če pa še ima katera kakšne prdloge, ugotovitve, nasvete, zgodbe it., vljudno vabljene;

Pa pa