Živjo, opazila sem, da sta obe stari 22 let- toliko kot jaz:)

No, če nisem preveč radovedna...tudi mene vsi sprašujejo' zakaj tako zgodaj', je vmes poseglo naključje, je bil otroček načrtovan..?
Kako se kaj počutita?
Imata kaj zdravstvenih težav?
Kako pa drugače- študirata, sta že zaposleni?
Tako da se malo spoznamo in predstavimo:)

Lepo se imejta
9nebesa

Ojla!
Sicer nisem ne Sneguljčica niti Eva1, sem pa tudi jaz stara 22 let in sem se kar mal "vštulila" zraven. Imam 2 meseca staro hčerkico, ki je pravi mali :angel:. in čudovitega moža. Oktobra pa bo eno leto odkar sem redno zaposlena.
Tudi mene so vsi spraševali zakaj tako kmalu otroka in če je bilo ponesreči, ampak vsakemu sem s ponosom povedala da je bila naša princeska načrtovana. Sploh pa je bilo vsem čudno tudi zato, ker sem v naši firmi najmlajša. Ampak večina se je potem veselila z nama ( na srečo so bili med njimi tudi straši in sorodniki obeh ), nekaj takih, ki ti sreče ne privoščijo, pa moraš tako in tako pričakovati.
Bilo je pa tako, da sva z mojim lubijem rekla, da zdaj bi bil pa že čas da se nama pridruži že kakšna mala štručka in imela sva velikansko srečo, da nama je uspelo že v prvem poizkusu. In zdaj uživamo skupaj da bolj ne bi mogli.
Tako, malo sem se razpisala, čeprav si iskala drugi dve, in upam da ni nič narobe.

lp

Ojla!
No če bi jaz imela kaj besede pri:duda: bi vrjetno že kakšno imela-sama sem si želela otroka že zelo zgodaj, tam pri 19-20 letih! Pa je moj rekel, da bova še malo počakala, potlej pa kar ni šlo(operacije, HSG, spontani splav), uglavnem ni takoj ratalo! Otrok je bil načrtovan, moji pa so itak že dolgo vedeli, kako si želim otroka, prav tako so vedeli v službi, zato ni bilo večjih presenečenj!
Zaposlena sem za nedoločen čas, že skoraj 3 leta, služba, kot sem si jo vedno želela, trenutno pa sem na bolniški-rizična nosečnost(izcedki, pa krvavitev, kup problemov, tako da se moram sedaj ful čuvati)!
Drugače pa se dobro počutim, sam lulat pa še vedno hodim 300 krat na dan, slabosti pa hvala bogu minevajo!
Trebuščk, pa že počasi raste, naslednji teden mam pregled, komaj že čakam UZ, da spet vidim našo :duda:, baje bo fantek-G je na NS takoj rekla-ja tale pa ima malo več med nogami:), tako da se že prav veselim da ga vidim, pa četudi bo pupika, ni važno, sam da bo vse ok!
Kako si pa kaj ti? Kako so počutiš? Od kod pa si, če ni skrivnost?
Lep pozdrav, pa se beremo še kaj!
Eva 15t in :duda:

Zivjo:)!

Pri meni otrocek ni bil ravno nacrtovan-sva se s fantom odlocla, da kar bo pac bo in nisva mela vec nobene zascite in po dveh mescih sta se ze pojavili :modri:.:) Je bil pac pravi cas, ceprav nimava ravno cisto urejenega zivljenja; oba se studirava...jz sem zdej ze tud nekaj casa redno zaposlena.
Pocutim se fino..razen mal me zdej neka viroza grabi...drugac pa nekih nosecniskih problemckov niti ni tolk..vsake tolk zgaga pa mal vec cepenja na wc...

Lep pozdravcek!
Sneguljcica, 21t 6d

Živjo,

no, moja nosečnost se pa počasi že izteka...sem v 37t.
Stara sem pa 22 let in sem zaenkrat še študentka- ne bom pa več dolgo, upam:)
Imam 7 let starejšega fanta, s katerim sva skupaj že več kot 4 leta...Otročka nisva načrtovala (ker sem imela namen najprej končati faks itd.)...vendar- ko se je zgodilo- sva bila oba zelo zelo vesela in otroček je zelo zaželjen:love:9nebesa Oba ga že komaj čakava..
V bistvu imam za pikca (no, ne vem še, katerega spola bo) ža čisto vse pripravljeno, urejeno ima tudi svojo sobico itd. Zaenkrat imava s fantom 'štuk' v naši hiši...je ful velika in imava ogromno prostora..vendar urejava svoje stanovanje, ki bo gotovo čez kako leto. Sicer se doma zelo dobro razumemo, ampak sem mnenja, da mora mlada družinica čimprej na svoje- v vsakem primeru..
No, kakih težav v nosečnosti v bistvu nimam...zdaj je pikcu v mojem trebuhu postalo že zelo tesno in po moje si že želi ven..imam že nekaj dni lažne popadke, rok pa imam 17.10. Bomo videli- morda bo kaj prej, saj je težak cca. 3 kg
:bravo::)

Ful sem vesela, da je tu toliko mladih nosečk- oglasite se še kaj, punce:rozica:9nebesa

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Če si letos vpisana v zadnji letnik, ni panike. Bistvo je, da imaš status študenta (s tem imaš urejeno svoje zdr. zavarovanje- najbrž še po starših, si upravičena do starševskega dodatka, otroškega dodatka, lahko zaprosiš za štipendijo...itd.).
Če ti kaj ne bi uspelo narediti, lahko ponavljaš letnik (imaš pravico do dodatnega študijskega leta za vsakega otroka, ki ga rodiš med študijem).
Nikar pa ne pavziraj...to lahko potegne za sabo kup neprijetnosti- no, sama v tej situaciji še nisem bila..
Pridna bodi, saj bo šlo...lepo počasi...stran za stranjo, izpit za izpitom, pa bo;)9nebesa
Lepo nosečnost ti želim!