Punce, pri nas ne sije več sonce, prišli so nevihtni oblaki v obliki ....

Tale mesec mi je udarilo na jezo, prvič. Besna sem in bi najraje zajokala.....

Trenutno sem čisto brez energije, zdaj je že 7 mesecev odkar se z mojim trudiva za in prvič sem začela razmišljati,o vseh možnostih, ki so lahko vzrok, da nama ne rata.Zmanjkalo mi je pozitivnih misli, pa čeprav sem velik optimist.

Upam, da se bodo tele črni nevihtni oblaki čim prej razkadili in da čim prej posije sonce, saj vendar prihaja poletje.

Hvala, da sem se vsaj nekomu lahko malo zjokcala , je že lažje.

(Tako sem zmedena, da sem novo temo odprla kar na forumu srečanja, namesto na našem forumu. Upam, da vas nisem preveč zmedla:zmeden:)

Glavo pokonci, punca! Za dežjem vedno posije sonce! Vem, da se ti zdi hudo, vendar 7 mesecev še ni ful dolga doba, čeprav se ti trenutno tako zdi. Do enega leta poskušanja še ni nič zaskrbljujočega. Iz izkušenj ti povem, da se trudimo za :duda: že skoraj dve leti in da kljub temu, da nam je vsak mesec težko, ne izgubimo upanja. Zato - evo rama, da se zjočeš, daš bolečino iz sebe, potem pa pogumno in z optimizmom v nove zmage! Bom držala pestke tudi zate.

Samo ne obupaj,že ni še čas,ko bo,boš utrgala tisti cvet,ki neklje cveti le zate....:rozica:

:(( raja, te popolnoma razumem, da si na tleh.ampak za dežjem vedno posije :) . ti se kr :(( , potem pa glavo pokonci, nasmeh na usta in pogumno dalje! tudi zate in tvojega :love: bo prišel pravi čas, ko bosta v svojem naročju imela svojega :duda:.

:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:
zate, da se boš hitreje pomirila...