Ste imele kdaj sostanovalce? Vseeno, kdaj - v študentskih letih ali pa v penziji...
Kakšne so vaše izkušnje z njimi? Mislim na dobre strani tega, da ne živiš sam, pa tudi na vse slabosti, ki pridejo s tem...
Meni se zdi, da sem v 10-ih letih že doživela vse in da bi lahko posnela slovensko verzijo nanizanke "Prijatelji"...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ojla,
v Lj smo skupaj stanovale 3 študentke, ki se poznamo od prej, smo frendice in moram reči, da včasih prav pogrešam tisti naš vsakdan. Meni je bilo super in res smo se super ujele kljub različnim navadam (ena ima rada pospravljeno, druga raje ustvarjalni nered itd..)
Tolk mi je blo fajn- ko sem prišla domov, je bila tam vedno ena, s katero sva malo počvekali..vedno so bili kaki obiski...ampak ko se je bilo treba učit, je pa šla lepo vsaka na svojo stran in smo si dale mir- celo spodbuda je bila to!
Skratka- fantastično, ampak samo, če je cimer človek, s katerim si na isti valovni dolžini.
Še to- prvo leto študija sem stanovala z neko hčerko mamičine kolegice (najini mami sta se pač nekako zmenili..se ne spomnim točno), ampak se nisva poštekali. Jaz sem vedno dobre volje, ona pa nekakšna darkerica oz. satanistka, vedno namrgodena, vsaj 3x tedensko je prišla domov nažgana ko mavra..čisto odveč mi je bilo stanovati z njo, tako da sva se po enem letu izselili

Torej- vse je odvisno od tega, KDO je tvoj sostanovalec in kakšen tip človeka si...če si bolj mirna, te mogoče ne bi motilo, če bi stanovala sama..jaz vem, da bi umrla od dolgčasa

Lp   

Če se tu šteje bivanje v internatu...Imela sem dve krasni cimri in kadarkoli se spomnim na vse traparije, ki smo jih počele , prav zaradi naše kombinacije, lahko naša skupna leta označim za tista najbolj nora, spontana, odbita itak...
Samo, šola je pa trpela...

Prvi dve leti faksa sem stanovala z eno punco, ki je bila vredu, a se nisva nikoli kaj ekstra zaštekali. Potem se je k meni priselil takratni fant - tri leta sva živela skupaj, pa v končni fazi ni šlo in sva šla narazen. Prej sva bila pa že 4 leta par, torej 7 vsega skupaj.

Zadnje leto v LJ sem se preselila skupaj s punco, ki sem jo bežno poznala od prej, in njenim prijateljem, ki je bil poklicni vojak in ga nikoli ni bilo doma. Prespat je prišel kvečjemu 1x na mesec, takrat je pripeljal s sabo pol bataljona in je vedno bil super žur .

To je bilo super leto! Punca je od takrat moja najboljša prijateljica, ves čas sva viseli skupaj in čvekali...samo faksa pa ne jaz ne ona še nimava gotovega . Tisto leto ne vem, če sva obe skupaj kaj pametnega naredili. A kot rečeno - to je moja najboljša prijateljica in to je pozitiven učinek tistega zmedenega leta.