... nekoč je bil to standard pri ''višjem sloju'' predvsem meščani.
Da sta imela zakonca ločene spalnice in ponavadi med njima skupno kopalnico pa garderobo. Pri malo manj premožnih sta bili dve postelji v isti sobi.

Kakšna se vam zdi ideja.
Jst sem neki časa prakticirala tako ureditev (ločene postle) in moram rečt da sploh ni slaba. Je pa res da je bilo malo več sprehajanja ponoči in zjutri ampak spala sva pa oba fenomenalno. Zvečer sva bila v moji postelji, ko sem zaspala se je gospod preselil v svojo, jutro sva pa začela v njegovi, ker sem jest emigrirala k njemu.

A mislite da je to preživeto? Ker opažam, da nekje spet to prakticirajo.

Zakaj pa ne bi mogla v skupni postelji fenomenalno spat  Men se že ne bi dalo selit.

Midva sedaj po sili razmer, dokler ne zgradimo hiše, spiva na pogradih. On zgoraj, jaz spodaj. Se sicer naspim, ampak sem se tudi prej, ker sva imela veliko posteljo in oba dovolj prostora. Sedaj pogrešam, da bi se po potrebi stisnila k svojemu možku . Tako da se včasih stisneva na eni postelji in obujava spomine na začetke najine ljubezni, ko sva se velikokrat stiskala na 90-ih cm. Jaz bi si rajši izbrala zakonsko posteljo.

Se mi pa to načeloma ne zdi preživeta ideja, sploh če sta oba partnerja zelo aktivna in z nestalnim urnikom, tako eden drugemu omogočata tistih nekaj ur miru, ki ga vsak potrebuje za regeneracijo. Kakor komu paše torej.

Jst si pa ne zamišljam d ne bi zaspala v njegovem objemu. Še kadar zaspim pred tv, me on odnese v posteljo v naročju.

_____________________________

Vsakemu človeku je usojeno,
da bo našel zaklad.
A le tisti, ki posluša svoje srce,
bo zaklad tudi v resnici našel.

Midva imava že skoz ločene spalnice.
Na začetku sem sicer sama sebi prisegla, da bova spala v skupni postelji,( nikoli nisem mogla spati drugače kot sama, niti s prijateljico, sestro, fantom )
ampak sem po nekaj neuspešnih tednih ušla.

Mož sicer ni navdušen nad rešitvijo, to moram rečt, me pa ima vseeno raje podnevi spočito in dobre volje, kot pa sitno ponoči ker ne morem zaspat in sitno podnevi, ker se nisem naspala.

Seks pa, ne vem, nekako nikoli nisem povezovala seksa s spanjem v isti postelji. Čeprav se morda tisti, ki spijo skupaj, ponoči večkrat zbujajo ali tako kot jaz ne morejo zaspati, pa potem več oz. pogosteje seksajo...

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

vsak par si uredi kakor mu najbolj paše, pa če je to ena velika postelja ali ločena spalnica...


_____________________________

Naši spomini so edini raj iz katerega nas ne more nihče pregnati...

če en ful smrči, potem ločene spalnice niso ravno slaba ideja 

Nikoli nisem pomisla na to. Se mi zdi kar logično, da skupaj spiva, pa ne zarad seksa.

Midva imava raje veliko posteljo (2x2), pa se lahko vsak na svojo stran zavlečeva, če nama paše:)) Pa tudi otroci se lahko pocrklajo....

Težko si predstavljam, da bi z možem spala vsak v svoji postelji. Zame je najlepše, ko se zvečer stisnem k njemu in zaspim.

_____________________________

Nikoli ne obupajte! Če vam ne uspe v prvo, bo mogoče v drugo ali pa v tretjo! UPAJTE !

Kakor komu paše. 
Mi2 sva do otrokovega rojstva spala skupaj v tavelki postelji. Ker pa moj možek zelo smrči, se je kmalu preselil na kavč. Otrok je takrat spal v najini spalnici, Sedaj, ko pa ni več pri nama, sva se pa navadila, da spiva ločeno. Me moti smrčanje. On, pa zaspi pred tv-jem. Seksa zaradi tega  ni nič manj.

Midva imava sicer eno veliiiko posteljo v najini sobi. Moram pa rečt, da imam dneve, ko si želim spati sama. Pa ne, da bi se kaj skregala ali zaradi kakega drugega čudnega vzroka, enostavno paše mi. Tako da se po tistem, ko se pocrkljava, prestavim na sedežno, malo berem, buljim TV in tam tudi zaspim. Mmmm prav paše od časa do časa.

Če eden smrči, drug pa zato slabo spi, je bolje, da so spalnice ločene  - potem se oba naspita, za sex pa se itak najde čas in prostor.
Pri nama bi že bilo bolje, da bi imela vsak svojo sobo za spat, a zaenkrat nimava, ker ni dovolj prostorov.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

za takšne želje že moraš imeti veliko stanovanje, da lahko imaš dve spalnice. jaz osebno ne bi imela ločenih spalnic, ker mi paše če kdo spi zraven mene, kr nekako ne morem spat če sem sama in je moj odsoten. mama pa dost veliko posteljo tak da se vsak na svojo stran zleknema, ker to mi pa tud ne paše, če se me kdo celo noč tišči.

Ne hvala, pol bi blo pa še več za pospravljat

Mi vsi štirje spimo v istmu krevetu

Jaz bi bila kar za stvar. Že zdaj velikokrat spiva narazen, jaz v spalnici, mojga pa zmanjka v dnevni na kavču pred Tv ali kompjuterjem. Ponavadi sicer pride sredi noči, dostikrat pa tudi ne.
V bistvu bolje spim sama. Ko hodim v službo, grem vedno spat okoli 23-ih, kar je za mojega čist prekmalu in tako sem že od nekdaj navajena sama zaspat - v tišini in miru. Ob redkih prilikah ko greva skupaj v posteljo, ugotavljam, da me prav moti njegovo premikanja, dihanje oz. rahlo smrčanje, če zaspi prej. Pa tud objeta ne morem spat, sploh. Rabim svoj plac in mir.
Mi pa skupno spanje nima nobene povezave z ljubeznijo al pa dobrim spolnim življenjem. Ko spim, spim.

ne...saj je kul ena velika...

da bi vsak v svoji sobi spala, neeeeeeeeee... bi mi pogebgnil..al pa jaz njemu...

razen, če bi se skregala: bi mogoče ločeni prav prišli..
včasih če se skregama, mi ni z njim za spat..

 Lepotica:

Kje si pa pol noge pogreješ?