Pozdravljeni.

No, da se še jaz malo dotaknem teme spanja.
Naš dvoletnik je od rojstva dalje spal v svojem petleku. Nekje pri osmih mesecih smo ga preselili v njegovo sobo. Potem pa je nekje pri 22-ih mesecih začel ponoči lest iz petleka in hodit spat v najino posteljo. Do takrat še ni niti enkrat spal pri nama. Potem je za drugi rojstni dan dobil posteljo.
Naj povem da zvečer gre sam v svojo sobo in sam spleza na posteljo. Jaz samo potem pridem, da se malo pocartava, pogovoriva kaj se je čez dan dogajalo, zapojeva kakšno pesmico in potem odidem iz sobe. Zaspi brez problema in sam. Potem pa ob 00:23 pride k nama. Niti minuto prej in niti minuto pozneje.
Kako naj ga odvadim tega? Res me moti če spi v veliki postelji, ker brca in se premetava, tako da se z možem čisto nič ne naspiva.
Poskusila sem  s pogovorom. Sva se dogovorila, da bo spal v svoji postelji. Potem sem poskusila biti huda. PA nič ni pomagalo. Zadnje kar sprobala je bilo to, da sem ga odnesla nazaj v njegovo posteljo ko je zaspal. A vsa prišla tako daleč da ko sem ga sedmič nesla v njegovo posteljo v eni noči, da sem obupala nad tem da mi bo uspelo.

Ima katera kakšno pametno idejo?  Res bi je bila zelo vesela.

Lp

vztrajaj.

_____________________________

V našem kraljestvu domujeta princesa Eva in mali naslednik Žiga!

Hja... Upala sem, da je to samo obdobje. A glede na to, da vztrajam že od sredine oktobra, imam občutek da bo še kar nekaj nočnih sprehodov preden nam bo uspelo.

Prva napaka je bila, da si mu sploh pustila spati v vajini postelji, sedaj pa se je navadil. Druga ti ne preostane, kot da ga vsako noč nosiš nazaj, vendar jaz ne bi počakala, da zaspi, ampak takoj.
Če točno veš kdaj pride, ga budna pričakaj in ga odpravi nazaj, mogoče že preden zleze v posteljo. Moraš pa biti nežna a odločna in verjemi, da se ti bo obrestovalo.

Točno ob 00.23  Je ap dober!

Sicer pa, pri nas se včasih zgodi, d a spimo 4 + en velik trebuh v najini postelji. Sicer je to redko, enkrat na teden. Midva se res ne naspiva, tamala dva pa spita kot angelčka (stara 5 in 3 leta).  In se mi zdi, da je vredno za to crkljanje žrtvovati moj spanec. 
Res pa to ni vsako noč, tako kot pri vas. Kaj pa, če data njegovo posteljo čisto zraven svoje  in bo ležal v svoji, a imel občutek vajine bližine?  Mi smo nekaj časa tako delali.

ja poznam zgodbo. k meni hodi moja tavelka 3,5 let stara vsako noč k nama. ni sicer tako časovno točna kot tvoj ampak vseeno :) in mene ne moti. postelja je dovolj velika za vse tri in tega crkljanja ji in niti sebi ne mislim vzet. sama kot otrok sem tut tako hodila k mat in fotru v pojstlo tja do osnovne šole in to so zame najlepši spomini na otroštvo

Pa preseli njegovo posteljo v spalnico. Mislim, da še ni pripravljen sam spat v svoji sobi. Moj sin je star 2 leti in 5 mesecev pa še tu in tam pride k nama v posteljo. Imamo pa skupno spalnico in je včasih tudi dovolj, da ga samo pobožam in zaspi naprej. Pri njem je pa pogosto vzrok za zbujanje sanje, ki jih zelo živo sanja. Naredi pa tako, da bo čim manj stresno za tebe in otroka.

Oh, moja v 20 mesecih sploh še ni prespala noči sama - jaz imam jogi pri njeni posteljici, ati pa v spalnici sam kraljuje. (Sicer pa tako smrči, da naj bo kar sam ) Odkar smo se sprijaznili s tem, se imamo čisto fino.

tudi pri nas, le da je pri nas še huje...

Od 6 meseca do 2,5 leta je spala kot angelček, cele noči v svoji sobi, zadnje leto v taveliki postelji.
Potem pa se je začelo. Najprej sestrica, potem očkova odsotnost, nova sobica, dopust itd....
In se končalo tako, da joče vsak večer, da ne gre v svojo sobo, da hoče v mojo....
Če jo že nesem v svojo, se potem zbudi v roku pol ure in spet pride ali pa tuli...

Na žalost nimam recepta, smo probali že skoraj vse.
In da se vsaj malo naspimo na koncu spi pri nama....

Naj me katera potolaži, da to mine, plis!

Urskas: Mine, seveda mine, slej ko prej...pri 18. letih zagotovo ne bo več hodila k vama ;)
Tudi sama sem kot otrok hodila tja... krive so bile grde sanje...

Ja, vem. Sama sem si kriva, da sem na začetku popustila in ga pustila spati pri nama. A sem takrat delala 12 ur na dan (težko fizično delala), 6 dni v tednu in v tistem trenutku mi je bilo vseeno, če je prišel k nama, ker ga največkrat niti slišala nisem.
Zdaj pač poskušam najti način kako ga odvaditi od tega. Ker me res moti če spi pri nama. In definitivno ne pride v poštev to, da bi ga zaselila nazaj v spalnico. Avgusta bo dve leti odkar je v svoji sobi.
Bomo videli kako se bo rešilo.

Hvala vsem, da mi svetujete

Sprijazni se da nas je več na tem. Sicer pa morda samo pogledaš z druge plati pa ti je že lažje. Povezanost s starši kot pravi Pantleyeva, je dolgoročno dobrodošlo. Res je cartanje sladko, ko so taki hrčki v postli. Tudi pri nas imamo Družinski turizem

Obstaja več variant nočnega penziona: mami+ati +2. pikice/ m+a+1 pikica, ati v postli od tavelike princeske, mami sama v postli,.. variant ogromno. A zanimivo, ikol ne veš ziher s kom se boš zbudil.  Čeprav včasih ti tud najeda. Sploh za kake domače akcije m+a,... pol je pa sitnoba čez dan ne,...

No moja takrat osemmesečnica je dobila svojo sobo, ker smo en drugega začeli zbujati, in od takrat naprej ne vem če je prespala celo noč v svoji postelji kljub temu da sva se za 3 mesece vrnila v spalnico.
Pri enajstih mesecih sem ji ukinila ograjico v posteljici in sedaj pride tudi zelo podobno uro kot tvoj med23:30 in 1:00 k nama v dnevno ali pa joka in jo greva iskat. Včasih jo nesem nazaj in se takoj zbudi, včasih spi še kaki dve uri v svoji postelji ko jo prinesem nazaj včasih pa enostavno stisnem malo kengurujko k sebi in se potopiva v sladke sanje.
Sama se tolažim da se bo to počasi končalo ko se bova nehali dojit saj se ponoči ponavadi 2-3x priklopi.

Drugače pa ti lahko svetujem samo vztrajanje sama vem da ko naju bo to toliko motilo bom morala vztrajati zaenkrat pa mi je  cartlanje v veselje

ha, ha tud pri nas je tko. zvecer gre lepo v svojo, pa vsako noc pricaplja k nama, ampak ne tako tocno. sam mene ne moti, mi je vsec in ga ne odvajam, ceprav verjetno ni v redu,al kaj, ka pa vem  . vcasih se hecava z mojim, da bo sel iz mamicne postelje pa k punci...
pa prav tako je spal od prvega dne pa tja do cca 2let vedno v svoji posteljici, v najini sploh ni mogel spat. ce sem se kdaj hotla pocrkljat in sem ga pustila pri naju kr ni mogel zaspat, sem ga mogla dat nazaj v njegovo (no razen ko je bil se res cist frisen, se razume). kr naenkrat je pa zacel hodit k nama, pa smo bili se skupaj v spalnici. zdej ima ze dobre pol leta svojo sobo ampak njemu je tavelka zakon!

Isto napako smo naredili pri hčeri. Brez problema je zaspala v svoji postelji ponoči pa je prišla k nama. Od začetka se mi to ni zdelo narobe pri 12 letih pa sem že bila histerična. Če bi vedela, da bo tako dolgo hodla k nama spat bi jo striktno vsako noč odnašala nazaj v njeno posteljo. Še pri 12 letih sva jo komaj z grožnjami izselila iz najine postelje .