Drage  moje!
V 20. tednu sem morala nosečnost prekiniti, ker je bila pri AC pri  ugotovljena kromosomska napaka-Downov sindrom. Zdaj nisem več . Moja odločitev je bila zame zalo boleča in težka, kajti saj veste da sva se trudila 15 mesecev, preden nama je uspelo, a žal se je usoda zelo grdo poigrala z mano. Najprej sem komaj zanosila, potem pa je bilo vse narobe. Zdaj bom morala par mesecev počakati, potem pa v nove boje, če bo seveda moj dragi za to. On je bil še bolj razočaran in pretresen kot jaz, tako da sem še njega skoraj morala jaz tolažiti. No zadnje dni mi je bil res v veliko oporo, saj je bil celo z mano v porodnišnici, ko sem čakala na prekinitev nosečnosti. To mi je tako veliko pomenilo, da se z besedami sploh ne da opisati.
Se kaj beremo im pišemo, ko bo imela dovolj moči, da spet pogledam na RR.
Lp

_____________________________

lana38

Iana, kar potolaži se. Malce poglej po tem forumu. Očitno letošnja zima ni bila naklonjena nosečkam. Če bi seštela vse punce, ki so v kratkem "zvisele na celi fronti" bi nas bilo za en cel avtobus... In to samo teh, ki smo prijavljene na RR. Prav nič ne lajšamo čakanja tistim, ki še pridejo na vrsto za OBMP postopke. Punce komaj čakajo, da kateri uspe in da bo vrsta pred njimi krajša... Pa nič od tega. Se bomo morale sprijaznit, da letošnji januar, februar in marec niso meseci, pisani nosečnicam na kožo...

Žal mi je za tvojo pikico. Vem, da je hudo. Vendar smo ljudje tako potrpežljiva bitja, da prenesemo in prebolimo skorajda vse. Neprijeten spomin seveda ostane za vedno, ranjeni občutki pa se sčasoma zacelijo. Bolečino je potrebno izjokati, občutke je potrebno izpovedati. Ne enkrat ampak stokrat, tisočkrat... Kolikokrat je pač potrebno, da se človek počuti bolje. In takrat boš šla lahko naprej. Veselila se boš novih zmag in prav vse punce na teh straneh se bomo veselile s teboj. Do takrat pa bomo naokoli hodile z dolgimi nosovi...

Iana, pošiljam ti lep pozdrav in topel objem ter ti želim, da čimprej preboliš bolečo izgubo. Pa javi se še kaj.

< Sporočilo je popravil zigkar -- 18.3.2006 17:38:17 >

Joj, lana, zelo mo je žal, da se ti je moralo to zgoditi. Niti v sanjah si ne morem predstavljati, kaj preživljaš sedaj!!! Pa tako ko sta čakala na to .

Vedi, da smo ti tukaj punce v vsakem trenutku pripravljene stati ob strani, ti prisluhniti in te potolažiti.

Izjoči se, pogovarjaj se o tem in razmišljaj pozitivno, čeprav vem, da je to v tem trenutku skoraj nemogoče...

Drži se!

Ojla.tudi jast sem po 11 tednih učeraj opravila čiščenje in vem kako ti je.Kaj naj ti rečem,joči se,pa poskusi z dragim to krizo preboleti.Saj ti bo uspelo boš videla,če pa rabiš pogovor,pa piši na privat.
Maja

Sem prebrala na drugem forumu, pa mi je bilo tako, da nisem mogla ničesar napisat. Želim vama, da vama ko se za to ponovno odločita gre brez težav.

Želim vama, da to izkušnjo čim lažje prebolita in, da bo nadaljnje načrtovanje  čim bolj uspešno, sproščeno in srečno !

Žal mi je zate in za tvojo pikico.Vem,da je to huda izguba za oba vaju z možem
.Držita se,mislita pozitivno.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Žal, mi je za tvoje doživetje in upam, da bosta kamlu spet ugledala magični dve črtici in da bo takrat vse tako kot mora biti.Do takrat pa bodita močna in en drgemu v oporo, če pa te pograbi prevelika žalost, pa le pokukaj k nam.

Žal mi je, Lana!  Naj te tolaži dejstvo, da marsikatera v druugo mnogo lažje zanosi ot v prvo! Vem in verjamem da bo tudi pri vama tako in da nam v kratkem sporočiš veselo novico.  In vem tudi, da bo tokrat vse v redu!

_____________________________

Kaja: 18.11.2007
Neca: 1.7.2010

Lana žal mi je, da se ti je to zgodilo, se spomnim tvojega veselja ko si zanosila.
Življenje nam nalaga res težke preizkušnje,
vendar mi bomo zmogli, boš videla...
bodi močna, pogumna, jokaj,
predvsem pa se nam kaj javi, me smo tukaj,
veliko nas v sebi nosi velike izgube in z njimi povezane bolečine.

Še enkrat iz srca...žal mi je...

Draga lana38!      s tabo. Zelo zelo mi je žal, da se ti je to zgodilo...Čeprav ti je v tem trenutku težko, glej naprej in misli pozitivno. Želim ti, da čim prej spet zagledaš .

Drži se in srečno

Hvala vam za vse spodbudne besede. To mi res veliko pomeni. Upam, da bom spet kmalu OK. Zdaj še moram počivati in ležati, saj je za mano kar zahteven poseg. Po tem "porodu" sem bila celo dvakrat  na abraziji, ker mi je del posteljice ostal notri in sem drugi dan imela še hujše bolečine. Danes pa se mi je spet pojavil malo močnejši izedek, kot je bil včeraj. Ne vem, če je to mormalno. Danes je 4. dan po drugi abraziji, upam da ne bo še enkrat kaj narobe in bi morala spet v bolnico. Če hočem ponovno zagledati , moran biti najprej jaz v redu. Upam, da ne bo še kakšnih zapletov.
LP

_____________________________

lana38

lana ,jaz upam da je vse v redu in da ti res ne bo treba nazaj!!mislim nate !!!

lp suzana


_____________________________

upanje je življenju naklonjeno in vedno obeta, da bodo naše sanje postale resnične...

Žal mi je za vaju,da se vama je tole zgodilo.Želim,da tole preizkušnjo čimprej pozabiš vem da ne bo lahko,ter se podaš v nove boje za novo .

Pošiljam ti en velik šopek .

LP Mojca

_____________________________

Najin sonček Val, rojen 9 tednov prezgodaj v 31. tednu nosečnosti, velik 39cm in težak 1600g, z obsegom glavice 28,5cm.

Hvala vam!

_____________________________

lana38