A potem je vredu, da men primanjkuje železa? Bo naš zaradi tega bolj miren  ?
Jaz pa menim, da je neka povezava. Če se mamica med nosečnostjo preveč obremenjuje, je napeta.... se to prenese na otroka. V določeni meri seveda. Važno je pa tudi kako funkcionirata po porodu, v kakem okolju živita.... Skratka, kakor koli gledaš ni recepta kako dobiti, kot je ena rekla "staršem prijaznega otroka " Verjetno je pa veliko tudi na tem kakšen karakter ima mali. Če je bolj zahteven,pač rabi non stop nekoga zraven, tudi še ko gre v šolo.

_____________________________

MONTIGNAC

Moj je tudi podoben, pa moram rečt, da moja nosečnost ni bila stresna oz. moje življenje je bilo kar umirjeno. Prvi mesec sem še res delala vsak dan, tudi v nedeljo - nekje 6 ur na dan, kar naporno delo. Potem je bil malo stresen tudi zagovor diplome, ostalo sem bila doma, brala, pospravljala, delala na vrtu, kuhala, se veliko sprehajala, surfala po internetu, obiskovala kolegice, sorodnike - vse bolj tako počasi kot je meni pasalo, torej ni bilo nekega stresa.

Železo sem imela na spodnji meji, zato sem zadnji mesec jedla železove tabletke.

Pri meni lahko rečem, da ni neke povezave med omenjenimi dejavniki.

_____________________________

20. 8. 2005 se je rodil naš Aljaž

Draga anonimna, prav vse kar opisuješ je popolnoma normalno obnašanje 6mesečne zvedave in živahne punčke.

Tudi moja hčerka (zdaj stara že leto in pol) je bila prav taka. Edinole tujih obrazov se ni bala. Mogoče zato, ker sva se vsak dan sprehajali po nekaj ur po mestu. Večja je bila gneča, bolj je uživala.

Otroci pri 6m, se še ne znajo sami zamotiti za več kot nekaj minut. Spomnim se, da se mi je že kar čudno zdelo, če se je sama igrala več kot 10 minut skupaj. Vendar je bilo vsak dan, teden, mesec  bolje.

Tudi to, da protestira, ko ji kaj vzameš iz rok, je nujna faza v razvoju, ki naj ne bi izostala. Med drugim ta vzorec obnašanja preverjajo pediatri na sistematskih pregledih v okviru Denverjega testa.

Zaspat pa je sploh ena od težjih zadev, ki se jih mora mali človeček naučiti. Enim, gre to lažje, drugim težje. Vsekakor pa pomaga ustaljen ritem, kar pomeni, da daješ otročka spat ob isti uri, po možnosti imaš tudi vsak dan isti ritual.

Pri 6m je tudi že čas, ko naj bi otroka začel navajati, da zaspi sam. Na začetku bo morda joka malo več, vendar zagotovo vsak dan manj.

Povezovati delo-stres/nedelo-počitek med nosečnostjo in karakterejem otroka, pa je po mojem mnenju popolnoma zgrešeno.
Sama sem, kljub svojim takrat 36 letom preživljala aktivno, v zahtevni, stresni službi, vsak dan od jutra do trde teme, nemalokrat tudi na službeni poti. Pa nisem nikoli pomislila, da se zato mojemu otroku godi kaj slabše, kot če bi se dolgočasila in pretegovala na kavču pred TV ter listala nosečniške revije.

Zase ne bi mogla reči, da je kakšna povezava med nosečnostjo in temperamentom otroka. Moji sta obe dokaj živahni, čeprav prva bolj kot druga v smislu bolj nemirnosti. Ampak meni so všeč živahni otroci, sicer res, da so mogoče bolj naporni za starše.
tvoja deklica se mi zdi čisto ok.

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

Tudi naš , ki je trenutno star 5,5 mesecev je zelo podobnega karakterja, kot opisuješ. Nikoli nisem razmišljala o tem, da je to zaradi tega, ker sem skoraj do poroda bila popolnoma aktivna, v stresni službi, tudi po 10 ali več ur na dan in na službenih potovanjih. Še manj pa sem pomislila, da bi to bilo zaradi vitaminov in železa ! V nosečnosti sem namreč uživala dosti sadja in zelenjave, pa tudi železo in magnezij dodatno po predpisu ginekologa.

Zahtevnost  jemljem kot njegovo željo po aktivnosti, dogajanju, raziskovanju. Res je dostikrat naporno, a se tolažim s tem, da bo sedaj vsrkal čim več informacij in bo potem čez čas boljše ! Kar se pa tiče uspavanja, tudi skoraj vedno zaspi na dojki, ga pa zadnji teden poskušam navaditi, da bi zaspal sam. Ga položim v posteljico, mu naštimam uspavanke in vrtiljak, ga pobožam in mu stisnem lubčka, potem pa odidem. Poglčedat ga grem vsakih nekaj minutk in ga seveda najdem na trebuščku ali pa kako poskuša plezati po posteljici. In ga dam nazaj na hrbet, lubčka in grem. To ponavljam tako dolgo, dokler ne začne jokat in ga vzamem k sebi, podojim in potem končno zaspiva - PO NJEGOVO!

Ja, mogoče je njegov karakter posledica moje aktivnosti. A stem se je sedaj brezveze obremenjevati....

Anonimna, to je pa kot bi jaz pisala post. Sicer je moja punčka malo manj izrazito "divja", kot opisuješ, je pa še vseeno. Sem tudi imela ogromno stresa med nosečnostjo, delala do konca, delala v glavnem večerne in nočne turnuse... Ampak jaz ne povezujem tega s tem. Meni se ne zdi pravzaprav nič narobe s tamalo. Kot sem opazila po opisu drugih mamic, so več ali manj vsi 6-mesečniki taki.

Enkrat sem že pisala o tem, da je energija mame energija otroka!

Na ZS ti lahko napišem par ljudi, ki obvladajo to področje, če te zanima....da najdeš vzroke.

lp