Mene pa zanima, pomen katere besede je bližji, ko opisujete svojo zvezo s partnerjem? Sreča ali zadovoljstvo?

Razmišljam o tem, kaj imajo v mislih tisti ljudje, ki pravijo, da so s partnerjem srečni... Da jim vliva upanje, novih moči, optimizem, entuziazem, da ga pogrešajo, ko ga ni....? Kaj torej mislite o tem?

Ker jaz bi za naju rekla, da sva zadovoljna, da sva skupaj. Še nikol ni noben od naju rekel, da je srečen, ker je z drugim... Je to čudno?

Sem istega mnenja...zadovoljna sva oba da sva skupaj, in imava srečo, da tako živiva kakor živiva.

Zame recimo beseda zadovoljstvo pomeni, da si pac zadovoljen s tem kar imas. Torej, da je nakaj kar imamo ali kar smo storili, zadovoljivo za nas, za nase potrebe, zelje..

Jaz recimo lahko recem, da sem srecna, da imam takega partnerja, kot ga imam. Sreco tukaj lahko pogojujem tudi s tem, da sem z njim zadovoljna, ker ce nebi bla, potem nebi mogla bit srecna. To je meni nekako logicno. Poleg tega, da sem z njim zadovoljna, pa mi prav tako vliva tudi upanje, nove moci, optimizem, dobro voljo,.... itd. Torej vse to vpliva na to, da sem z njim srecna.

Torej z enim stavkom ti lahko odgovorim:

Ker sem z njim zadovoljna, sem srecna.

Sreca in biti srecen je zame neki cisto drugega.

Sreca je,  ce gres cez cesto in te ne zbije avto.

Srecen pa si lahko zaradi veliko globljih pomenov... Notranje zadovoljstvo... Zadovoljstvo s svojim zivljenjem... Kar pomeni, da si med drugim seveda zadovoljen tudi s svojim partnerjem...

če si srečen si kot rožica, v partnerstvu se sreča pogojuje z zadovoljstvom, zaupanjem in medsebojnim spoštovanjem, brez enostranskih prilagajanj in manipuliranja ali pa čustvenega izsiljevanja.
Midva sma srečna neoziraje na okolico, sma pač drugačnih nazorov in nama to paše.

Ne, ni čudno. Ko se vračaš k ljubljeni osebi ( od koderkoli že ) in imaš v sebi tisti "coming home" občutek, potem je to to. Dom je namreč tam, kjer je tvoje srce. Vedno je bilo tako, pa še zdaj je.

Meni se pa sreča ne zdi ta pravi izraz. Na nek način si seveda srečen. Ne moremo najbrž reči da ves čas evfotrično srečen, vendar meni ni smisel nekega partnersta, da bom neprestano srečna, ker tega nikjer in nikoli ne moreš doseči. Sreča so trenutki. Trenutek, ko se ti rodi otrok, trenutek, ko zjutraj izza megle zagledaš sonce, trenutek, ko ti otrok reče "lad te mam", trenutek ko pogledaš partnerja in se ti zdi tolk lep.....

Čisto fajn so taki trenutki. Vendar je smisel partnerstva, da si vključno s temi trenutki sreče, ves čas nekje "ravno prav zadovoljen". Torej jaz pravim, da je zadovoljstvo bolj pravi izraz.

Jaz sem pa zmeraj srečna s partnerjem, ker so vsi najini trenutki posebni in srečni. Ja, to je iskreno. Pa četudi me zdajle podi od računalnika, sem srečna, da svoje življenje deli z mano.  Na to se pa vsak dan spomnim - kako lepo je, da je ravno on z menoj.

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

A ni to ze mal suhoparno?

jaz pa nisem zmeraj srecen s partnerjem.. mi tudi ni treba biti.. vcasih mi gre zlo na jetra..  in tudi ona ni zmerej srecna z mano.. ji grem tudi jaz vcasih ornk na jetra.. .. ampak kaj potem?

Meni je brez veze se ufurat v neko umetno stanje in se varat.. kako si srecen in sledit nekemu idealu..
Ker ideal.. je v dolocenih trenutkih najbolj unicujoce sredstvo..

In sploh se mi ne zdi potrebno, da bi vedno bil srecen in zadovoljen s partnerjem.. to bi bila v istvu velika ovira..
Kako bi jaz napredova, ce bi ona bila vedno zadovoljna z mano? Zakrnel bi.. lahko pa tudi ne.. ampak moznost bi ziher bila vecja..
Tko da meni so kar vsec tisti mini fajti, ki jih imava.. ker tako se vidi jasne meje do kje lahko kdo gre.. in od kje naprej se zacne omejevanje partnerja..

A v drobnih prepirčkih pa ne moreš biti srečen?

Meni se tudi ne zdi, da bi moral biti človek vedno srečen, in tudi ni bilo zmeraj tako. Zdaj je pa že nekaj let tako in napredovanje je dobilo drug pomen: prej napeduješ sam, zdaj pa napredujeva skupaj - hkrati. Vedno - vselej: podpiranje drug drugega, ob tem pa se nihče nikoli ne počuti žrtev.

Na živce mi pa ne more iti in jaz njemu ne, ker gre za popolno sprejemanje drug drugega takšnega kot je. In ker nič ne pričakujem od njega in on od mene. Dokler se pa kaj pričakuje, pa nastopijo problemi.

Včeraj sem resno razmišljala, kdaj sva se nazadnje sploh sprla. In ga pogledala in ga to vprašala. Rekel je, tega se pa res ne spomnim, razen če ne ravnokar. Prosim te, da mi pepustiš računalnik, ker imam delo, ti pa nočeš. Ja no, to pa res ni prepir.

Sicer pa mislim, da se ljudje prepirajo za malenkosti, ki dejansko nimajo velikega pomena v našem življenju. Prepira se itak naš ego.

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

jaz sem srečen s svojo ljubico.. torej sem zadovoljen? 

skratka.. če razčlenimo besede.. meni pomeni zadovoljstvo samo nižja oblika sreče..



torej.. jaz sem z mojo srečen.. in presrečen.. zadovoljen sem pa npr. dobrim kosilom

no to se pa tud jst veckrat na dan spomnem

jaz se spomnim vsak dan na srečo, ki jo imam, da sem spoznal mojo ljubico.. na srečo, ki jo imam, da jo lahko obožujem, cenim, ljubim, spoštujem.. in s tem sem zadovoljen 

a nisi prej napisu, da si lahko zadovoljen samo z dobrim kosilom

zadovoljen sem z marsičem.. sem zelo skromen človek .. torej sem zadovoljen tudi z dobrim kosilom...

srečen sem pa takrat, ko sem lahko zadovoljen z dobrim kosilom

Meni se tudi zdi zadovoljen manj močna beseda kot srečen.
Jaz sem srečna, da sem z njim, kar pa ne pomeni, da cele dneve prepevam od veselja. Nisem pa vedno zadovoljna.

srečna sem da sva se z dragim našla da sedaj lahko zadovoljno uživava skupno srečo.

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.