Zanima me kaj si mislite o starših, ki svoje otroke (v mislih imam predvsem odrasle) hvalijo pred drugimi. Npr. moj/a je zelo pridna študentka, ima same 10-ke, moj otrok je lepo vzgojen, zelo sem ponosen nanj, moja hčerka ima super fanta.... Skratka v tem stilu. Ne vem... saj je lepo, da svojega otroka pohvališ, mislim, da to celo premalo počnemo, pa vendar mi ne sede, ko začnejo nekateri starši s svojimi slavospevi. No...da slišim(oz. berem ), kaj pravite??? Kdo in kakšni so ti starši?

Naslov teme mi je res uspel!!! Grozaaaaaa! Tako, je če nekaj napišeš in potem premečeš besede...

No vsekakor je to bolje, kot da ga kritizirajo v navzočnosti drugih.
To je počela moja mama.
Grrrr.....

Upam, da bom jaz bolj "pozitivistično" usmerjena

in potlej ta super otrok enkrat nekaj naredi narobe, je pa ogenj v strehi in so vsi tik pred živčnim zlomom, vključno z otrokom.

Sem že eni kolegici rekla, naj ne pretirava in otroka postavi na realna tla, da je super, če se lepo uči in ji gre dobro tudi drugod, je priljubljena punca....ampak kaj bo ko se ji kaj zalomi. me je malo maj kot popluvala, amapk jaz sem preživela oni pa komaj

V prisotnosti otroka, ga nikoli ne hvalim tako na dolgo oz. za vsako stvar posebej. Sigurno ga ne kritiziram, ker ga nimam zakaj, ampak le rečem, da upam da bo vedno tako in ljubi bog kaj še nas čaka.

Osebno se mi ne zdi primerno, da v prisotnosti otroka hvališ, ker takoj poleže tej hvali.

Poznam primere, kjer se nimaš kaj druga pogovarjat, kot le poslušat dosežke njihovih otrok, po drugi strani pa jih poznaš, da so nekatere stvari ravno nasprotne. Bi bilo bolje če hvale ne bi bilo, in otrok se ne bi toliko obremenjeval in ravnal ravno nasprotno.

nimam nič proti hvaljenju. se mi zdi naravno in lepo, da so starši ponosni na svoje otroke  in še lepše se mi zdi, da to ZNAJO povedat. ker marsikateri svojega sam šimfa, četudi si tega ne zasluži in marsikateri z ničemer, kar naredi njegov otrok ni zadovoljen.

kako bo, ko bo velik ne vem.....zdaj ko je nekaj čez dve leti, ga hvalim. hvalim "zaželjeno" obnašanje in ravnanje.



_____________________________

...vox populi...

Meni se to ne zdi brez veze, če ne gre čez vse meje. je treba otroke tudi pohvalit. Poznam pa en primer, ko je mama res skoz svojo hči hvalila na vse pretege - naša ... to in ono, so jo imeli res že vsi dovolj in so se zaradi tega že malo delali norca. se pravi vse v pravih merah, tako hvalo kot tudi grajo.

No, ne vem. mi imamo v marini vsako nedeljo piknik, ki se ga udeležijo lastniki bark in prijatelji. Skoraj vedno se pogovarjamo tudi o mojih otrocih ( ker so skoraj edini otroci med penzionisti ). In jaz jih rada pohvalim, saj se načeloma lepo obnašata in sta relativno pridna. Teh pohval onadva ne razumeta, saj ne znata dovolj angleščine / nemščine. No, in pred ljudmi, ki so samo znanci tudi ne izpostavljam otrokovih slabih strani.
Optroka tudi rada pohvalim, če naredita kaj dobrega. Pri mojih, zlasti starejšem, se to obnese bolje kot grajanje napak ( kar vodi k klubovanju ).
Načeloma sem ponosna na svoja otroka, kar tudi rada povem ( seveda pa ostajam realna in s hvalo ne pretitavam ).

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Jaz jih pohvalim ampak nikol nekaj preveč,pa vedno se raje sprašujem kakšni šele bodo moji,ko gledam tole mladino.Ker si vedno mislimja trenutno je lahko angelček potem pa pride v kakšno družbo in postane

Sem tudi za, da se pohvali otroke, vendar do neke mere. Imam znanko, ki so jo vedno hvalili. Tudi ko je pomila posodo ali odnesla smeti. V glavnem ena sama hvala. In ta znanka je sedaj odrasla ženska in ne prenese nobene kritike, tudi dobronamerne ne. Sprejme samo pohvalo. Zato sem za to, da se otroke pohvali, ne pa za vsako malenkost, ki jo naredi.

Jst tudi nimam nič proti, če otroka pohvalijo, če pretiravajo mi gre sicer malo na živce , ampak načeloma se mi zdi pa lepo . Tudi jst rada pohvalim Izo, ker je res tak sonček
Tinka


_____________________________

May be I'm not an angel, but I can still fly...

če se s prijateljicami-prijatelji pogovarjamo karkoli vedno povem dobre stvari o svojih dveh malčkih in slabe.....vsi imamo dobre in slabe lastnosti in dejanja......zato mi ni težko povedat, če npr. malo slabše piše test......ali določene stvari ne naredi.....nimam pa te navade, da bi jih hvalila non stop, pregovor pravi, da se dobro blago samo hvali, kar velikokrat drži.

Jaz ju ful hvalim, sam povem pa tud kdaj kadar ga ornk poserjeta. Pa ne vem kaj je tu kaj narobe, če sem ponosna, da rečmo moj Pajacek reče vzgojiteljici... ti maš pa lulo, oči ma pa lulčka.... to je pa ja neki lepega. Otrok loči spol in ve da je razlika med njima.

Pa če bosta odlična ju bom tud hvalila, če bosta cvekarja, bom pa pač rekla, joj ampak moj pa tko fajn fuzbal špila, res najboljši je.

Če nekdo opazi, kako je nekaj moj otrok naredil dobro, potem pritegnem zraven da je res uspešen, ali da je res priden, ali da se res trudi. Saj jh pohvalim. Sem se morala pa priučiti tega, da jih. Čeprav sem ponosna nanjihove uspehe tega dolgo nisem mogla pokazat.

MIslim da je v mejah normale kar OK.

Imam pa osebo izkušnje s tem...moj oče je mene vedno havalil pred drugimi in ti mi je šlo neznosno na živce. Sploh ker se je dobesedo postavljal z mano pred drugimi. Pa nisem bila noben biser. Čisto povprečno dekletce. In je vse, kar sem naredila, pa tudi tisto česar nisem in o čemer smo se samo pogovarjali, da bi, potenciral do neba in nazaj. Na bruhanje mi je šlo in kar bežala sem stran. Res sem se počutila obupno slabo zaradi tega...
Potem pa je prišla moja puberteta in oče je videl, da je marsi kaj le iluzija in da imam jaz drugačne želje in pričakovanja kot on. Pa sva bila non stop v konfliktu. Nič ni bilo dovolj dobro zanj.
Hvalil se je pa še vedno z mano pred drugimi. Groza. Res.
In še sedaj ne prenesem nobene hvale. Tudi če vem, da nekaj dobro naredim, ali da dobro izgledam, se počutim neskončno nelagodno če kdo to hvali in vendo imam filing, da to ne more mislit iskreno. Če pa že, pa da dajem lažni vtis, v resnici je pa drugače....
Kr neki...

Joj groza, sedaj vidim, kako sem vse slovnično zakvačkala. To se pa zgodi, če se se mudi in če mi mali pleza po hrbtu, med tem ko pišem

V glavnem , v vsakem primeru mislite na otroka. Ko hvalite in ko grajate. Vsakega ščepec je pozitivno, kar je pa preveč, je pa preveč...