Prosim svetujte mi!

S partnerjem živiva doma pri starših v večstanovanjski hiši. Soočava pa se s težavo, da mati na čase precej pije, kar v družini (predvsem z njenim možem) povzroča veliko prepirov in po domače povedano "dretja".
Jaz pa se potem sekiram, da sem tudi sama kaj narobe rekla, da sem tudi jaz za to kriva, ....
Sem mislila, da bo kaj drugače sedaj ko sem noseča, ampak na čase se mi zdi, da ji je prav vseeno da ima hčer ter da bo prvič postala babica.

Imam katera podobne izkušnje???
Hvala že vnaprej dekleta!!!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Stran seveda. Stari in mladi že itak niso za skupaj...tu je pa še alkohol.

Ob starših alkoholikih zbolijo tudi otroci. Se tega zavedaš?

Velikokrat je najlažje reči, da pojdi stran. Ampak to je vseeno tvoja mama in kaj pa če bi se poskusila pogovoriti z njo? Ko je trezna seveda. Ni rečeno, da bo kaj pomagalo, ampak poskusiš pa vseeno lahko kaj? Alkoholizem je bolezen, ki pa se da pozdraviti ob veliki pomoči družine.
Zakaj bi bila ti kaj kriva? Kaj zdaj boš pustila da neboš smela več povedati svojega mnenja, ker se boš bala da bo prepir? POskušaj to rešiti, pogovori se z mamo. Ker dretje bo potem samo škodovalo tvojemu dojenčku in mu pravzaprav že sedaj škodi, ker raste v tebi in občuti tvojo nervozo. Kaj pa tvoj partner pravi nato?

Se ne strinjam. Se da pozdarvit ob pomoči SAMEGA SEBE. Nobena družina ti pri tem ne more pomagati.

To pa ni res. Če ti družina obrne hrbet, ko se odločiš da neboš več pil, ti tudi tvoja volja bolj malo koristi. Ob takih trenutkih moraš imeti ob sebi ljudi, ki te bodrijo in ti dajejo voljo, ne pa da te pustijo na cedilo ko jih najbolj potrebuješ. Je pa res če takšna odločitev ne odraste v tebi-kot alkoholiku, potem ta nihče ne more pomagati. Ampak ob odkritem pogovoru in predstavitvi problema, je potem za vse lažje.

O.K., morda ti poznaš drugače primer, jaz govorim s primera moje mame. Sem bila zraven, tako da vem, kako je šlo.

Vsak primer je zase edintven!

Tole je ključno, brez tega, ti nobena podpora ne pomaga, saj alkoholik nima interesa. Moj oče je imel vso podporo, ker pa sam ni uvidel, da ima problem, je še danes alkoholik (še vedno pije).

No ja, takole je to. Ni vse črno belo, nikjer.

Jaz mam tudi podobno izkušnjo- če se človek zaveda da ima problem in se odloči da ga bo rešil potem lahko družina, prijatelji natredijo veliko. Če pa sam nima interesa ozr ni 100%  odločen in ne sprejme pomoči, mu pa noben ne more pomagat  - ne zdravnik, ne psihiatri, ne terapija, ne družina. Se mi zdi da to velja za vse odvisnosti in psihične težave.

Tko da ti se pogovori s svojo mamo in se ravnaj po njenem odzivu. Moraš pa vedet da ti lahko v strahu da t ene izgubi vse obljubi pa se potem tega ne drži - nikar se ne pusti tako vlečt za nos predvsem pa vedi, da to s tabo nima nobene zveze - ti nisi odgovorna za njene težave. Zato v primeru da ji ne moreš pomagati, ozr da se noče soočit s problemom brez slabe vesti odidi  (če imaš možnost) ozr se distanciraj od problema. Pa nasloni se na partnerja, ker bo zate, tudi če mama sprejme da ima težave,  to zelo naporno čustveno in potrebuješ oporo.

Dretja je lahko tudi v družinah, kjer ni alkohola. Dretje in kreg ni stvar alkohola ampak stvar jeze, neposlušanja, nemoči,...


Alkohol je problem. Otroček bo rastel in bo sprejel, da je alkohol del načina življenja babice, zakaj ne tudi njegovega. Sprejel bo tudi njen način komuniciranja (ker otroci vedno naše napake pomnožijo x5) kot vzorec obnašanja. Nič preveč dobrega se ne obeta. Kaj narediti? Dokler pijanec ne prizna, da pije je vseeno kaj mu govoriš. Se odselit? Po možnostih, če se le da.

Tudi, babica bo dojenčka čuvala. Ji boš lahko zaupala? Res?

< Sporočilo je popravil tehnofil -- 25.2.2008 14:02:18 >