Tudi pri meni ni kakih tako raznolikih situacij. Povsod sem bolj športno in domače oblečena, imam pa za posebne priložnosti kako bolj fino stvar v omari.

Jaz mam tako službo, da bi se od mene pričakovalo, da bom vedno med bolj urejenimi. Vendar pa taista služba ne dovoljuje takega oblačenja, ker potem ne morem delati  Torej nek kompromis......

Edino zvečer če že uspem priti kam, se rada oblečem malce bolj glamurozno....

Zdaj pa je moj vsakdan trenirka....priložnosti primerno  in dopoldan pižama....

_____________________________

...vox populi...

Stila ne prilagajam, prilagajam pa izbiro dnevne "kolekcije", a še to ne popolnoma. Se ne počutim dobro, če nisem oblečena situaciji primerno. Najhuje je, kadar v izbiri sfalim . Ja, tudi to se dogaja.In potem bi šla najraje kar domov. Pa se sploh ne oblačim nekaj zelo posebnega, ampak da se enostavno ne počutim dobro v določenih oblačilih in v določeni situaciji, mi pa ni všeč.

Za na sestanek obvezno oblečem hlače ali krilo vsaj do kolen. Mi je tudi totalno butasto, da me gledajo v noge namesto v oči.

Ko sem bila še mlajša, sem zelo rada nosila minice; vsako pomlad sem si privoščila eno. In tudi za v službo sem jih oblekla, najraje takrat, ko šefa ni bilo v službi. Takrat sem se v minicah res dobro počutila, zdaj se pa ne več. Zgleda, da sem se postarala.

Najtežje se mi je obleči v petek za v službo in da se potem dobro počutim še popoldne in zvečer udobno na avionu. To mi je četrkov večerni metafizični problem. Če ima katera kakšno pametno idejo, sploh za zimo, je dobrodošla .

prilagajam, ker moram, tako kot ti Raho, zaradi službe - in ker mi časovne ne znese, da bi se šla domov preoblečt sem se celo popoldne s tamalo in mulcem "uniformirana"  

tamala je postala tolk hitra, da jo v špičakih komaj dohajam  

jaz se oblačim trenutku primerno
se pravi; znam se doterat v nulo in znam se dat v trenerko , pač od situacije odvisno

-na šolo hodim večinoma bolj v športnih občilih -kavbojke, kargo hlače , majčke, puloverčki , v bistvu gledam bolj na to, da ne izstopam ravno, ker sem tako ali tako  med starejšimi v "razredu"
-ko greva z dragim sama po mestu, ali na kosilo, ali na večerjo, se doteram v nulo, se pravi kostimček, kiklca, škornji ali čevlji primerni, temu primerno tudi ličenje(čeprav sem tukaj bolj ali manj skoz ista),
-ko pa sva z malima kje, pa tudi ne morem ravno s krilom dirjat za njima in ju pobirat s tal, tako da za takrat je pač bolj športno elegantni sistem

< Sporočilo je popravil muška -- 15.2.2007 12:36:21 >