Najina hčerka, stara 2 leti, hoče kar na enkrat spati z nama v postelji. Prej je tako rekoč vedno spala v svoji postelji (ko je začela govoriti, je sama rekla, da hoče v svojo posteljo), pri 16-ih mesecih pa se je navadila tudi sama zaspati. Seveda je kakšen večer protestirala, ampak to je trajalo kakšno minuto, dve. Sedaj pa joka oz. bolje rečeno se dere po eno uro, posledično bruha, kašlja in jo boli grlo, če jo položiva v njeno posteljo. Ne zaleže nič. Celo dere se, da bo šla na odmor (to je pri nas kazen), kar sama od sebe. Vse, samo da ne ostane v svoji postelji. Istočasno je problem tudi v vrtcu. Prav tako, kar na enkrat, no, vsaj midva ne vidiva nobenega vzroka. Neutolažljivo joka že, ko prideva v garderobo. Enako je bilo, ko sva jo pustila pri moji mami za 2 uri.

Prosim, če ima katera podobno izkušnjo, kako je postopala v takšni situaciji, ali pa celo, če se kateri "sanja", kaj bi lahko bil vzrok vsemu temu. Kar koli dobrodošlo. In seveda hvala že vnaprej.


_____________________________

V mladosti zamujenih norosti ne more nadomestiti vsa modrost starosti. (Bertrand Russel)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

mi smo imeli enak problem glede spanja.
sedaj pa že leto spi zraven naju, pa nam je lepo (no razen kake brce v rebra )...
ne vem, koliko ste popustljivi, vem da sma midva kmalu popustila, ker nisem mogla poslušat jokanja, ker sem vedela da bo za tem kašelj in bruhanje.
spi celo noč in bi jo celo lahko ponoči dala spat v svojo posteljo, sam enostavno ne morem (sem se navadila), po drugi strani pa me je strah, kaj če se zbudi in bo potem samo še eno veliko razočaranje.
vem da se bo sedaj katera zopet našla s svojimi izjavami (jo boste navadl,ipd.), ampak si upam trditi da bo sčasoma sama hotela spat ali pa se bomo lepo pogovorili ko bo malo starejša (stara je dobri dve leti).

Jaz pa mislim, da gre bolj za obdobje, ko zeli vec pozornosti. Vsaj meni se zid, da gre pri nasi za to.

Na primer pri nas je navajena, da jo vedno dam jaz spat (zal se nismo iznasli nacina, da bi jo lahko dal oci, ce sem jaz doma). Ko me enkrat ni bilo, jo je dal oci spat. Ocitno je bil zanjo to sok, ker se me je naslednja dva dneva drzala kot klop. Objemala, v narocje, ni hotela zaspat, skos klicala mami mami kje si...

Ne vem meni se zid, da ima kar neke napade te potrebe po dodatni pozornosti v valovih. En cas ni panike, potem pa pridejo kaksni dnevi, ko noce bit brez mene. Zdi se mi, da je to povezano s tem, koliko sem z njo. Ali pa morda to pac je en del odrascanja. Tudi jaz sem pomislila, da jo je strah, po mojem kvecjemu tega, da bi jaz sla, ona bi pa rada, da sem zraven.

VEm da ti nisem kaj dosti pomagala, samo pri nas je bilo podobno, pa smo en cas vztrajali, da je sla spat v svojo posteljoi, vcasih pa smo popustili in je spala pri nama. Potem pa je to spelt minilo in je bilo ok in je spet spala v svoji postelji.

Kaj pa vem, kaj se mota po teh glavicah...dans na primer se je 3x zbudila ponoci, prvic vpila NE NE, drugic MAMI KJE SI in tretjic nekaj jokala. Ocitno je nekaj sanjala ali kaj vem kaj in je potem nunjno rabila, da se me je tiscala, da je lahko zaspala.

CE te ne moti, naj spi pri vama. Mene to moti, saj potem jaz nic ne spim, ker se stalno premika, obraca, smrci (ker imam malo poln nos)...skratka bolj malo imam od spanca, pa se zrine me skoraj dol s postelje ali pa se dobesedno vleze name, da komaj diham. REs je smesna, ce to ne bi bilo sredi noc