Sin je star 18 mesecev. Do sedaj nisem opazila, da bi se pretirano bal tujcev (je sicer na začetku malo zadržan in opazuje iz varnostne razdalje, potem pa se sprosti). Včeraj pa sta prišla na obisk gospod in gospa, katera je sin sicer že videl, ampak bolj površno. Ko sta prišla sta seveda takoj planila v njega (joj kako si že velik, kako si lep, kako si,...)in tamali v jok ter k meni v naročje. Večkrat sem pa opazila, da ga je sram in se skriva v moja ramena ali pa za mojo nogo. Je to značilno za to obdobje ali je to stvar karakterja? Vem, da so neka obdobja, ko so otroci bolj sramežljivi, ko se bolj bojijo tujcev ampak sem brala, da je to bolj značilno za dojenčke. Ste imeli takšne izkušnje pri 18 mesecih?

Naš je isti. Se je začelo nekje pri 15 mesecih, prej je pa celo miklavžu sedel v naročju pa se ni nič bal  Sem že od večih slišala da je to eno obdobje in se začne okrog leta in pol, tko da pomoje ni za skrbet

Naš je tut tak. Ko je bil čist mali (še dojenček) ni bilo problema h komer koli, okoli enega leta pa se je začelo. Vse katerih ne pozna oziroma jih pozna bolj bežno, najprej le od daleč opazuje in se drži mami, potem čez čas pa, ko ugotovi, da mu nihče nič noče, se pa sprosti in se veselo igra. Ampak v naročje pa k tujim ljudem ne gre oz. zelo zelo težko. Gre za neko obodje, vem pa tudi, da so si otroci karaterno zelo različni. Naš je nasplošno zelo zelo previden pri vseh stvareh oziroma drugače povedano dokler ne ugotovi, da je nekaj ali nekdo varn/o se ne bo pustil.

Pa se zaradi tega prav nič ne sekiram, še celo sem vesela, da ne rine z glavo skozi zid, ampak najprej premisli, šele na to gre v akcijo.

to je po eni strani fajn. ga vsaj ukradli ne bodo 

Naš je še pri 3 letih bolj sramežljive sorte in tudi kar takoj ne vzpostavi stika s komerkoli, ki ga ogovori...mene tole ne moti, saj smo še mi odrasli včasih do osebe katere večkrat ne vidimo bolj nezaupljivi 

Tudi naš je tak, pa je star skoraj 2 leti. Skriva se za mojimi nogami in poveša pogled, ker mu je nerodno, čez nekaj časa se pa potem sprosti. Sem pa opazila, da je to največkrat v primeru, ko ljudje rinejo vanj, ga ogovarjajo in podobno. Če ga pustijo pri miru par minut, da se aklimatizira, je čisto drugače. Je pa res, da eni ljudje so res nadležni in rinejo v otroka kljub temu da vidijo, da mu ni prijetno.


< Sporočilo je popravil Katy78 -- 28.10.2010 10:54:31 >

Tudi naša je ista (2 leti). Tudi še posebej, če kdo rine v njo. Če gremo kam na obisk, jaz takoj povem, da ji je nerodno in da bo že...  Jaz potem ta čas izkoristim za cartanje, ker potem se vsaj stisne k meni oz. mi mirno sedi v naročju, kar pa je tudi prednost. Seveda to za nekaj časa mine in že je v akciji po celi sobi. Imela pa je celo obdobje, da ni hotela iti nikamor na obisk in ko smo vstopali v kakšno "tujo" hišo, je tulila, ko zmaj in jamrala, da hoče domov. Mislim, da pa je to bila posledica uvajanja v vrtec in je očitno mislila, da jo bomo tam pustili samo. Gre na boljše...