Moja hčerka je stara dobri dve leti in je zadnje čase začela govorit o tem, da jo lovi volk, da jo je strah, pa strah jo je hodit po stopnicah, ker so ob robovih luknje itd. V glavnem kar naenkrat se je pojavilo en kup enih strahov, ki jih prej ni bilo. Kar se tiče volka, mi je jasno od kje je (pri Pujsi Pepi je en del, ko se igrajo Rdečo kapico), ostalo ne vem...
Predvidevam, da je to kaka faza...Imajo vaši otroci pri podobni starosti podobne probleme oz. ste morda opazile pri tej starosti še kakšne druge spremembe?
Hvala.

Nam se je ravno prejšnji teden zgodilo podobno, samo z drugo stvarjo. Pri babici je skoz rad gledal jaslice, še posebej ovčke, vmes pa je bila tudi ena kamela. No, zadnjič pa je to kamelo po nesreči zrušil, začel zraven jokat kot zmešan in bežal stran. Od takrat gre k jaslimcam samo, če ga kdo drži za roke in jih gleda iz varnostne razdalje...na kamelo pa kaže bav-bav (pa mu tega ni nobeden rekel)  Nasplošno sem zelo proti strašenju otrok, tako da mi ni jasno, od kje mu ta strah...

_____________________________

23.1.2008; veliki nagajivec Anže
10.2.2010: mala navihanka Daša

Jst sem tut proti strašenju otrok in je nikoli nisem z ničemer strašila, niti drugim tega ne dovolim...Zato me pa zanima, če je pri drugih pri tej starosti tudi tako, da se začnejo neki strahovi al naj iščem vzrok drugje...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nekoč sem čitala, da so vsi strahovi privzgojeni in ne prirojeni. To starši delamo nenamerno.. s tem ko se npr. sami česa ustrašimo ali ko otroke opozarjamo naj ne počnejo tega in tega, ker je nevarno, ko gledajo/poslušajo pravljice /risanke z "zlobnimi" liki...


_____________________________


•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•

Sama se ne morem strinjat s tem, da so ravno vsi strahovi privzgojeni...Strah je naravno čustvo in nas varuje pred tem, da bi se podajali v nevarnosti...Potem se npr. dojenček ne bi smel ustrašit npr. ogromnega psa, ki po možnosti še laja, če nas ne bi bilo v tem trenutku zraven in bi bilo to njegovo prvo srečanje s psom ali vsaj tako velikim psom. Logično je, da se nekaterih stvari bojimo, ker si tako varujemo življenje.
Se pa strinjam s tem, da ja, nekateri strahovi pa so privzgojeni (pa tut ti niso vedno slabi)...in si mi tut dala mislit zdej s tem...Hm...kar se stopnic tiče, ji je babi parkrat rekla, da je tam luknja in lahko pade dol (kr neki, babi je sploh mahnjena kr na eno brezvezno strašenje in na ene stvari sploh ne morem dovolj hitr odreagirat). Sam je takrat ni blo strah, ratal jo je strah čez en mesec, ko ji tega nobeden več ni reku in se je kar na lepem tega spomnila...Kar se volka tiče, jo je izgleda res prestrašila tista risanka.
Mogoče je zadeva takšna: je že na splošno mal bolj občutljiva in je zdaj ravno v takšnem obdobju, da se bolj boji nekaterih stvari...

pri dveh letih ga še ni bilo strah... šele nekje pri treh in pol se je pojavil strah pred kakšnimi prostori oz. vrati, pred temo (ampak to ne vedno),...

se mi zdi, da se je strahu naučil od drugih otrok.

Pri nas jo je groza smetk, ki lezijo po tleh Nc jasn. Gre po sobici in v kotu zagleda smetko. In zacne tezit dobesedno, daje smetka, da jo je treba posesat, mami daj jo stran, ne grem mimo... Ne vem kaj je fora?

Pa recem; daj jo pokazi ociju, on je sigurno ne bo videl Nas vedno pravi, pa kaj mormo spet sesat, sej smo ze prejsnji teden Kje ti vidis smeti potleh? No in tko se s tamalo pregovarjata kje je ta boga smetka.

Drugace pa ima rada pse, samo ko pridejo blizu, se jih boji. Najprej jih klice, potem pa mami dvigni me.

Vcasih se ji prav nasmejim.

To je ena od faz pri otroku. Pri naši Lizi je bilo isto, sicer malo kasneje, nekje pri 3 letih ampak kar naenkrat se je žačela bat višine ( tobogani), lutkovnih predstav ( enkrat se je od straha polulala, smo šle ven), pa takšnih stvari ki se jih prej sploh ni bala..In to ni privzgojeno, ampak se otrok začne zavedat svojih čustev in eden od čustev je tudi strah. Pred tem pa je bila en vragec, ki mi je pobegnil na najvišji tobogan na igrišču,ničesar se ni bala...Pootem pa kar naenkrat vsega, pravi straško je postala. Sem takrat spraševala isto, nekje je tema samo se mi je ne da iskat.

Pri srednjem 8 2 leti) tega še ne opažam, ampak on je že nasploh bolj ziheraš, ne bo šel na tobogan če ne bo 110 procentno prepričan da on to obvlada.


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Evo, našla iz prve 

http://www.ringaraja.net/forum/m_2224725/mpage_1/key_/tm.htm#2224725


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

zanimivo.naša pa ni bila nikoli neustrašna. vedno je bila previdna pri igralih. nikoli ni upala na najvišji tobogan, če ni bila ziher. tud če sem rekla da grem z njo in bova skupaj - ne. nikoli. ko se je odločila, da si upa/zna (or whatever), si pa je.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]