Mene pa zanima, če je med vami katera, ki med nosečnostjo doživlja hud stres? Med prvo nos. sem doživljala več zaporednih stresov, sedaj vidim, da so bili manjši, ko so mi umirali bližnji sorodniki. Sem sprejela dejstva, ampak sedaj v drugi nosečnosi, pa mi je hudo zbolela mami. Kot strela z jasnega - rak, metastaze po telesu, nihče ne ve povedati, kako dolgo bo še med nami. To se dogaja že tri tedne in vem, da bi moral biti otroček na prvem mestu, ampak se sploh ne znam pomirit, jokam cele dneve, se mi zdi, da sem že na pol depresivna,...z mami se res lepo razumeva in skozi se sprašujem, če bo videla otročka,...me je pa po drugi strani strah, ker se malo bitjece bolj redko oglaša kot prej... 

< Sporočilo je popravil Teni RR -- 4.2.2009 18:11:52 >

V prejšnji nos. sem doživljala hude strese ( ali pa sem si jaz tako h srcu jemala) in se ni dobro končalo. Vem, da iz svoje kože ne moreš, sploh ker se gre za mamo, sam poskusi se vsaj malo umiriti. Stres ni dober za nosečnost.

Najprej  za tvojo mamo.

V tej situaciji se boš zelo težko kontrolirala, ker je stres tudi drugače precej težko nadzorovati.

Jaz sem v obeh nosečnostih doživljala stres, ki se pa s tvojim še zdaleč ne more primerjati. Takrat sem čutila tudi veliko več slabosti, kar se je kazalo navzven.

Ob tem lahko povem, da sem rodila čisto zdravo deklico, ki je angel med otroki in teh posledic na njej sploh ni opaziti. Kvečjemu, nasprotje. Kot da bi ona moje negativno sprejemala v pozitivnem.

Tudi sedaj upam na zdravega dojenčka. Je pa res, da smo tudi mi izvedeli da ima tast raka z metastazami pred slabima dvema mesecema. Sigurno pa se občutki ob lastni mami in tastu ne morejo primerjati.

Vsekakor pa ti od srca želim zdravega in srečnega otroka, tvoji mami pa še veliko sončnih dni, da se bo tvoj otrok vedno spominjal srečnih trenutkov z babico!

Meni je v sedmem mesecu nosečnosti nenadoma umrl oče, nosečnost se je zaključila v 38 tednu, brez zapletov. Kakšnih zelo spodbudnih besed nimam, ampak če se počutiš žalostno, prizadeto, je bolje da daš to iz sebe, kot pa da čustva v sebi zadržiš. Takšno je življenje, nekoč je veselo, drugič žalostno, nekdo se rodi, nekdo umre. Želim ti, da tvoja mama vidi svojega vnuka.

Jaz sem na istem kot ti. Očeta je v petek kap, desno stran ima čist hromo. Ga je pa v istem dnevu 2x. Tako da samo čakamo kdaj ga bo spet. In takrat je lahko dokončno. Do petka preden sem zvedla, sem otročka čutila velikokrat. Tudi takrat ko je bil pri miru sem si samo malo masirala trebuh in že se je začel premikati. Sedaj ga pa kakšen  da sploh ne čutim če ga pa že potem ga samo zvečer ko se umirim pa še to moram biti res pozorna na gibe.
Tako da me res skrbi za vse skupaj. Dobro leto sva se trudila za otročka sedaj pa gre lahko vse k vragu.

Lp, T.

_____________________________

<a href="http://lilypie.com" target="_blank"><img src="http://bd.lilypie.com/YyHLp2/.png" border="0"></a>

Priporočam, da pokličeš zdravnika in ga prosiš za napotnico za psihologa. Kak persen verjetno ne škodi. Ne drži pa vsega v sebi in ne rešuj sama.

vsem vso srečo

moja tašča se bojuje z rakom že 15 let, zdaj ko ima že enega vnuka je še bolj vesela in ji daje moč da bo počakala na drugega vnuka ki pa bo prijokal na svet maja! mi tudi ne vemo koliko časa bo še, zato pa izkuristmi vsako minuto da smo skupaj! vem, hudo ti je poskusi se zbrati in raje izkoristi tiste dni ki jih še imaš z mamo ker ti bo potem še bolj hudo, kar se pa tiče pokliči G. naj ti naredi UZ da boš se vsaj zaradi nehala sikirat!

vso srečo