Drage moje , prosim za pomoč. Gal je star 2 leti in 4mes. Mislim, da gre za trmo,ki se pojavlja v tem obdobju, vendar nisem prepičana. Kadar ga prime vrže dudo po tleh in se zraven dere da jo bo metal v isti sapi pa jo hoče nazaj, ali da bo polival,da bo ščipal ali pa tepel. Drugače je v vrtcu in pravijo da tega tam še ni počel in da je priden. Doma pa včasih ne vema več kaj bi naredila da bi bilo prav. Danes ponoči se je zbudil v groznem joku, naju je ščipal, tepel...zelo je trajalo da smo se pomirili.Jaz ne vem mogoče so krive tudi risanke, čeprav gledamo same lepe, vendar je videl tudi že čarovnico in pravi da se jeboji...

Skratka ne vem več kaj naj,če ima katera podobne izkušnje prosim za pomoč

Mi je znano. Ravno včeraj ga je nek tak val trme popadel. Ma saj ne vem, če je bila to trma. Namreč, starega ata je videl, da je nek jogurt. Ker je v našem hladilniku tudi videl takega, je začel tulit, da je to njegov jogurt. Nikakor dopovedat in dokazat, da ata ne je njegovega jogurta. Si niti predstavljaš ne, kakšen jok in histerija. Potem ga odnesem gor, ga hočem pomirit, ni šans. Hotej je dol, da bi atu vzel jogurt (pa drugače sploh ni škrt), pa ga nisem pustila. Sem se enostavno postavila ob vrata. V isti sapi je hotel odpret vrata in se k meni crkljat. Če sem ga hotela vzet v roke, pa stran od mene.

Jaz takrat samo vztrajam pri svojem, od vrat se nisem odmaknila, tako da je on popustil in se v isti sekundi tudi umiril....

Pride obdobje, ko bo take zganjal, potem je priden kot ovčka. Meni pa taki izpadi tako iz tira vržejo, ker se joka, kot bi mačka za vrat držal-histerično. Ne pomaga pa ne lepa beseda, ne lepa gesta....

Defenitivno je trmica. Tudi naša je v tistem obdobju rada kej zabrisala po tleh, cepetala in tulila zraven kot da jo mučimo. Jst se dam takrat enostavno na "ignor". če smo bli doma, sem jo nesla v spalnico na postlo, da se je izjokala. Ko je prišla nazaj, je bila prerojena. Tudi v trgovini se mi je enkrat tkole po tleh vrgla zaradi ene same lizike. Lepo podpajsko in ven iz trgovine. Otroci v tem obdobju radi preizkušajo svoje meje. Pri določenih stvareh lahko popustiš, vsepovsod pa zagotovo ne!

_____________________________

Ali poznate najzanesljivejše sredstvo, s katerim lahko pahnete v nesrečo svojega otroka?
Dovolite mu, da bo počel vse, kar se mu bo zahotelo.

Naš je zadnjič v trgovini na sto in en način hotel priti do nekih bonbonov, ki imajo zraven figurico od Nodija, Uhača, Medike.....ker je eno že imel doma in ker mi grdo te sladkarije in bonboni že na živce, mu nisem hotela kupit. Tulil je v vrsti za blagajno, tulil ko sem plačevala, tulil ko sva šla ven iz trgovine, pred trgovino. Bila sem mrtvo hladna. Neka mamica me je pa gledala kot tele v nova vrata. Pa nisem nobenega šmirglala pet posto. Zakaj bi otrok vedno dobil, kar hoče. Neke meje pa res morajo bit. Pol je pa izpadlo, kot da revež nikoli ničesar ne dobi....

Se še jaz pridružim tej temi, čeprav smo pri 15 mesecih verjetno še malo zgodnji. Sicer sem že nekaj v zvezi s frustracijo in trmo spraševala na temi vzgoja, ampak se diskusija ni razvila.

Mene zelo moti, ker me moj metuljček v besu včasih udari. Danes smo bili v trgovini in mu je bilo dolgčas v vozičku in sem ga vzela ven, potem tudi v naročju ni bil več zadovoljen in sem ga dala na tla in sem najprej enih pet minut laufala za njim po trgovini, potem sem rekla "dost" in ga vzamem spet v naročje, on pa začne brcat, se zvijat, nato pa me je začel udarjat po obrazu. Jaz ga dam nazaj v voziček, ****is pa se nadaljuje še celo pot do blagajne, pa celo čakanje na vrsto pred blagajno. Potem pa ga ena "pametna" gospa pred nami začne tolažit, ga božat po glavi, mu ponujat kekse. To se je očitno mojemu metuljčku zdelo kar fajn, tako da je za nekaj časa nehal tulit, ko se je pa nehala z njim ukvarjat, pa ponovno. In potem spet prigovarjanje "ne se jokat" in božanje in ponujanje keksov, kar pa zdaj ni več popolnoma nič pomagalo, na koncu ji je še keks v glavo zagnal, kar je mene neznansko osrečilo.

Sem se malo razpisala, ampak taki ljudje mi grejo blazno na živce.

Moje vprašanje pa je, kako ravnati v takšni situaciji? Doma ga že lahko dam na tla in ignoriram, kaj pa v trgovini? Po drugi strani pa, kako ga lahko ignoriram, če me udarja ali brca?

Jaz se držim še zmeraj načela da mu poskušam dopovedati. Npr. v trgovini skače od police do police in vse meče v vozek, ker v vozičku ni verjante da počaka.Povemo, da bo prišla prodajalka in bo povedala, da se v trgovini ne razmetava in jo poskušamo res poiskati da mu pove oz. kakšen varnostnik.  Za brcanje in tepež tudi dopovedujemo, da to ni prav,vendar še tudi nismo odkrili uspešne variante, tudi če sem ga nazaj po rokicah. Mislim da bomo morale dati to obdobje skozi..

Tudi naša 18-mesečnica skoraj vsakič kriči, ko smo pri blagajni, okrog nje pa sami bonboni. Doma jih ima cel kup, pa se sploh ne spomni nanje in ne vidim razloga, da bi jih kupovala na zalogo. Le komu?
V glavnem...vstrajam pri tem, da ji ne kupim bonbonov. Ene parkrat sem se že prej spomnila, da bo pri blagajni jok zaradi bonbonov in sva šli raje izbrat ene palčke. Ko sva prišli do blagajne je valda spet kričala za bonbone in sem ji rekla, da sva eno stvar že vzeli, da obeh pa ne bova. Pa je bilo malo bolje.

Mislim pa, da je ta glavno, da ne popustimo, če se odločimo, da nečesa ne bodo imeli, pol pa a gleda 1000 oči al pa nobeden. To so naši otroci in mi jih vzgajamo in še kako je pomembno, da vedo, da vsega in vsakič pa ne morejo imeti.

Je pa res, da je nam nerodno, ko se otrok peni po trgovini, sam mislim, da se starejši, ki so že dali skozi svoje otroke, to še kako razumejo. Sicer pa, kaj jih briga, kajne?