Smo tudi mi imeli to obdobje. S tem da tudi ponoči nismo spali ama baš ništa- nikoli in še zdaj ne . Čez dan sem ga tako vsaj 1x napakirala v voziček in je tam zaspal. Včasih sem ga dala tudi v štorkljo in nosila, ko je zaspal, pa sem gledala TV, edine mirne minute . Včasih pa sem ga tudi v avto napokala in se peljala kam v trgovino ali na kavo, zame mal relaksacije, mali je pa tudi zaspal. Sem pa 1x na dan vztrajala, da je spal v postelji, ampak ne v svoji, temveč v najini, jaz pa z njim. 3 dni ali še kak dan več je blo mali kriznih, saj sem ga vsaj 1000x položila nazaj v ležeč položaj in mu govorila spat, pa za roko sme ga držala ali pa božala. Po tistem ko je najhujšega živčnega fasal, se je tudi umiril in zaspal. Tak da sem komaj čakala, kdaj bo začel najbolj jokat. Je pa treba mirne živce met in vztrajat. Od takrat smo pač non stop čez dan spali z njim. Ampak le tako smo ga prepričali, da je zaspal in spal. Po parih dneh je videl, da mama tudi hodi spat, ap za roko ga držim in več ni bilo težav. Zvečer ali ponoči zaradi tega nismo imeli težav, ni zahteval ne roke, ne spanja v najini postelji ali z mano. Takrat je imel spet druge fore

Še zdaj pri 3 letih gremo ob vikendih skupaj v posteljo. Če me zmanjka z njim, pač spim, če ne pa grem ven, ko zaspi.

Probaj, pojdita skupaj v posteljo in vsakič, ko vstane ga položi v ležeči položaj, prigovarjaj mu in drži ga za roko . Pa pazi, da ne zamudita ure, ker če bo bolj razdražen in preveč zaspan, bo samo huje