Živ,

Moj Ažbe je začel letos z 2 leti obiskovati jasli, v začetku so ga zelo hvalili, da je priden, da sodeluje itd... Tri tedne nazaj ga je ena punčka fino ugriznila v obraz in od takrat je tudi sam začel doma gristi mene in atija, začel je tudi tepsti, kar prej ni počel, izpade trme je imel sicer tudi že prej, sedaj pa je še slabše. Danes pa mi vzogjiteljica pravi, da noče sodelovati, da je zelo trmast, da se najraje sam igra. Res mi ni jasno kaj se je zgodilo, če mi je bilo na začetku rečeno, da je priden in da sodeluje. Ko gremo kam nima nobenih težav s komuniciranjem z drugimi otroki, hitro najde družbo. Ne krivim vzgojiteljic, ker sta zelo dobri in tudi Ažbe ju ima rad, ampak nekaj mora biti očitno narobe. Od takrat, ko ga je punčka ugriznila, mi še velikokrat sam od sebe kaže kraj ugriza in govori punčkino ime. Rekel je tudi, da noče več v vrtec, da Patricija nagaja. Res se mi ni zdel tako neubogljen otrok, ampak sedaj mam občutek, da se enostavno ne zna branit in se umakne raje v kot. Sva mogoče naredila napako, ko govoriva, da ne sme tepst al kaj? Ne morem mu rečt kar useki otroka.
V glavnem danes sem že poskušala z pogovorom z njim in seveda kima in ponavlja ter se strinja, ampak ne verjamem, da bo jutri že kaj bolj. Jutri imamo sestanek v vrtcu in sem se odločila, da naj gre raje očka, ker jaz sem preveč čustvena in trenutno noseča, da bom začela kar jokat, če mi bo kritizirala mojega otroka, tudi če bo dobronamerno. Kaj čem težko prenašam kritiko na račun svojega otroka, čeprav vem da ni popolen.
Prosila bi za kakšne vzgojne prijeme oz. ali je imel še kdo izkušnje  s takimi težavami v vrtcu in kako ste jih reševali.

Hvala ful, ful v naprej za odgovore.

_____________________________

Mojim ušesom najlepši zvok je smeh mojih otrok.

Razlika med slabo in dobro vzgojiteljico je po moje v tem, da prva to pove kot nekaj slabega, druga pa bolj kot eno dejstvo, v smislu, tak  je, ampak nič hudega, vsak ima svoje muhe, vsak otrok je svoja osebnost, ga bo že minilo, brez skrbi. Vsaj tako sta vedenje mojega otroka pojasnili  dve različni vzgojiteljici in malo je manjkalo, da ga nisem prepisala k tisti drugi, pozitivni. No, k sreči imamo letos tretjo in je v redu.
Tako da moje mnenje o tej vaši vzgpjiteljici ni najboljše, posebej če ti to govori po tako kratkem času bivanja otroka v vrtcu.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Po mojem pa se je fantek prav prestrašil tiste punčke in je mogoče tudi dobil odpor do ostalih otrok, ki so v vrtcu, v tem smislu, da misli, da so vsi tako "hudobni". Posledično je pa postla tudi upornik.

Danes sem bila na sestanku in smo se z vzgojiteljicama strinjali, da se bomo tako doma in tudi one v vrtcu bolj potrudili, da ga bomo prepričali k sodelovanju. Da ga bi bilo fino nekako naučit, da bi se branil, ker menda res nikoli nikogar ne udari, ampak seveda nočemo da koga udari. Ma v glavnem smo dogovorjene, da se bomo sproti obveščali kako in kaj. So pa rekle, da so prepričani, da se bo popolnoma vklopil, samo da verjetno še nima popolnega zaupanja v njiju in otroke in seveda tudi to, ker jih nima samo zase in jih mora deliti z ostalimi otroki.
Da zaključim gledam pozitivno  in mislim, da bo še vse o.k., ker je res zlat otroček, sploh za pocrkljat. 

_____________________________

Mojim ušesom najlepši zvok je smeh mojih otrok.

Anol... kot da bi jaz napisala, z edino razliko, da je moj mali že 1 leto v vrtcu. Prejšnji teden je prišel domov z velikim ugrizom pod učkom. Takoj mi je povedal ime fantka, ki ga je ugriznil. Od takrat imamo cele drame vsako jutro. Že ko vstane se začne..... najhuje pa je to, da je vsak dan slabše. Danes sva rabila 40 min, da sva ga spravila v vrtec (ponavadi traja 10 min). Revež je dobil tak histrerični napad, da so tudi meni šle solze na oči (tudi jaz sem noseča). Sploh ne vem kaj na naredim. Vzgojiteljico sem vprašala če je kaj narobe v vrtcu in mi je odgovorila, da se lepo igra in da je, dokler ni potrebno upoštevati kakšnih pravil, vse v redu. Ko pa bi moral kaj poslušati (sedenje za mizo pri obroku, sedenje na kahlici, obuvanje, sezuvanje, oblačenje, slačenje,...) je konec veselja. Na lep način  mi je povedala, da imamo eno malo trmico in da se moramo vsi truditi. Očitno je mali spet v obdobju uveljavljanja svoje volje in noče v vrtec ker mora poslušati. Dobila sem občutek, da zadeva ni čisto nič povezana z ugrizom.