Takole je. Imam dva čudovita sinčka, ki ju ljubim z vsem srcem in z vso svojo dušo. Sta središče mojega sveta in moja največja sončka. Imam tudi čudovitega moža, pridnega, je čudovit oče, skratka smo srečna družinica.
Torej kaj me potem muči.
Od kar pomnim sem si vedno želela imeti otroke in v meni je bila vedno tiha želja, da bi imela vsaj eno hčerkico. S partnerjem sva se že pred prvim otrokom zmenila, da bova imela dva in potem konec. Prvi je bil sin, strašansko zaželjen in neskončno ljubljen. Ko sem drugič zanosila pa sem si zelo želela punčko. Pa je zopet prišla "punčka z lulčkom". Ko sem med nosečnostjo izvedela, da bomo imeli še enega fanta sem bila malo razočarana, pa vendar sem videla kar nekaj pozitivnih stvari v tem (bratca imata več skupnih inetersov, lažje se skupaj igrata, oblačil ne bo potrebno ne vem koliko novih,...). Ko sem rodila drugega sina, sem ga seveda v trenutku vzljubila.
Vendar pa se sedaj vedno bolj v meni nekje zadaj oglaša tiha želja po mali pupiki, ki bi jo lahko cortkano oblačila, ji delala čopke, skratka z njo počela punčkaste stvari. Pa vendar bo verjetno ta želja ostala neizpolnjena. Rsnično sva z možem rekla, da imava dva otroka dovolj. Imamo se fino. Pa tudi s ta drugim smo imeli kar nekaj težav na začetku in v bistvu nimam želje ponovno vse to preživljati. Tudi finančno in prostorsko bi šlo malo težko s tremi otroki.
Pa vendar. Kako se sprijazniti s tem, da se mi želja ne bo uresničila? Ali tudi katera od vas čuti podobno?
Pa tudi, če se slučajno kdaj v prihodnosti odločimo še za enega otročka? Pa bo spet fantek? Seveda bi tudi tega ljubila z vsem srcem, pa vendar......

Prosim, ne me narobe razumet, svoja sinova ljubim bolj kot svoje življenje, nobenega ne zamenjam za najlepšo in najbolj pridno punčko na tem svetu. Upa, da sem napisala dovolj razumljivo. Zanima me vaše mnenje in če ima katera podobno "željo", ki bo verjetno ostala neuresničena.

Hvala, ker ste si vzele čas in prebrale moj post.

Pozdravček  

ne vem kaj naj ti rečem, probaj si jo uresničiti....čeprav potem še vedno lahko ostane le skrita želja.....žal ti ne znam pomagati 

te razumem, nič slabega si ne želiš...jaz sem v prvi nosečnosti strašno želela punčko, pa imam svojega fantka res srčno rada, a želja po punčki ni izginila...in če bomo še imeli enega, bom spet upala in če ne bo, spet vesela fantka, ki bo tudi čutil, da je ljubljen in zaželjen...
nas je zgleda neka takih.

kupi si punčko.. 

Kaj naj ti rečem - vsi stremimo za tem, da se nam želje izpolnijo. Lahko, da bo ta želja vedno večja, čez leta pa ti bo žal, da je nisi uresničila, ko boš spoznala, da si že malce v letih, da bi imela dojenčka.
Jaz bi se z možem pogovorila o tej skriti želji. Nenazadnej pa, ko so otroci že malo večji, iščejo svojo družbo, so vedno manj s starši in takrat je najbolje imet še enega otroka.


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Jaz približno vem kako se počutiš, ampak samo približno.
Tudi mi imamo sinčka, ki ga imam najraje na tem svetu, vendar sem si vedno želela punčko. Zakaj? Zato, ker imam dva brata in sem si vedno želela sestrico, tega seveda nisem dobila. Tudi jaz bi rada punčko, da bi jo lepo oblačila, da bi jo naučila, vse kar znam (lišpanje,.. ),.....no sej ne nameravamo ostat pr enmu otroku (vsaj jaz ne), tko da imam 50% možnosti, da dobim hčerkico, ampak imaš vedno v sebi-kaj pa če bo spet fantek? Pa bo, tudi njega bom imela tako rada kot tega ali pa še bolj, kaj pa veš. Tudi jaz upam na hčerkico.
Če mi jo bo bog namenil bo super, če pa ne, se bo treba pa sprijazniti.
Upam, da se boš potolažila in našla v tej vaši družinici tisto kar si želiš, čeprav nimaš hčerkice.

pozdravček vsem

_____________________________

Ni lepšega trenutka, ko se ti otrok nasmehne in te objame

   "You cant allways get, what you want" je ugotavljal že Mick Jagger, dooooolgo nazaj. In drži. Kot drži tudi, da želje lahko uresničiš, če "jim slediš". kakorkoli, racionalno razmisli, skupaj s partnerjem in sama pri sebi in ..... se odloči. One way or another.

Čisto tako, nekje sem prebrala, da če sta prva dva otroka istega spola, je velik procent možnosti, da bo tretji istega...

Tudi jaz bi punčko, pa ioamm dva fanta. Pa kaj. Mogoče, čez nekaj let. Zdaj pač ni izvedljivo ne finančno ne kako drugače. Do takrat pa dajmo to željo "on hold"

_____________________________

Dragi Bog, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko,
daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti,
in daj mi razum, da ločim to dvoje.

Jaz sem tak eksperiment, ki si ga ti želiš, vendar še nisi odločena, če ga boš sploh naredila. Sem namreč tretja punca v družini. Po dveh puncah, so se seveda vsi veselilil fanta, na prvih fotkah se vidi, da je bilo vse okrašeno s svetlo modro, vendar se je rodila še ena punca. Ne morem reči, da sta mi starša zaradi tega namenjala manj ljubezni, tu ni bilo nobene razlike; bolj se spomnim komentarjev raznih sorodnikov, znancev, vsi so vedno ponavljali, "joj pa tako smo čakali fanta".  V zvezi z mojim prihodom na svet se je neprestano v zraku pojavljajo nekakšno razočaranje, vsi so iz tega delali neko famo, ki je jaz dolgo časa nisem razumela... Verjetno sem zaradi tega podzavestno začela govoriti na fanta. Doma sem tako govorila skoraj do srednje šole.

Če se bosta z možem odločila, naredita to samo zato, ker si želita še enega otroka. Ne razglašajta svojih želja in pričakovanj okolici. Ta ti zna zagreniti življenje z neumestnimi pripombami, sploh kakšne tečne tete, sosede...non stop, joj, pa smo mislili, da bo fant, pa smo tako stiskali pesti, da bo tvoja mamica rodila fanta..pa si se rodila ti! Ti komentarji so zame ena najbolj travmatičnih spominov na zgodnje otroštvo.

Vidiš, tudi jaz sem od malega mislila, da bom imela punčko (ker se midve z mami tako fajn razumeva), pa imam doma enega navihančka. Midva bi sicer imela dva ali tri otroke, bomo videli, ampak tudi včasih pomislim, kaj pa če bodo trije gavnarji? Ampak ne pozabi: slej ko prej pridejo punce k hiši (pa boš lahko tašča-da-te-kap )!

Lp,

živa

Hčerka je navadno tista, ki se vrača domov zaradi čustev. Sinovi se vračajo navadno kadar kaj potrebujejo.

Zanimivo, kako smo si ljudje razlicni. Najprej naj povem, da bom neznansko srecna, ko bom postala bodoca mamica in kar koli bo, bo najino in ljubljeno, vendar zanimivo je to, da me roza stvari sploh ne pritegnejo, niti nikoli po rokah ne obracam kaksnih oblekc, oci mi kar naprej na deske stvari padajo in nekje v meni je ze od otrostva dalje neka ideja, da bo prvorojenec fantek.  No bomo vidli, ko bo cas.

Jaz sem si zelo želela treh otrok. Po pravici povedano, sem si želela punčko. Pa ne da bi ji čopke delala, ampak ker se mi je zdelo, da bi mi najbrž bila bližje po duši. Bedarija. Dobila sem punčko, pa je mnogo manj punčkasta od obeh fantov - tako da si ne boš mislila, da je s punčkami lažje in da so mirne, ubogljive, pridne, delovne (tudi v praksi z otroki ne srečujem več take vrste pupik - sem in tja je že kakšna, večina pa je zelo gajstnih in predvsem jezikovno zelo sposobnih ). Skratka, nekaj drugega sem želela povedat. Želela sem si tretjega otroka. Potem pa sem se sprijaznila, da ga pač ne bo. Nekega dne sem bila čisto prepričana, da bi sicer bilo lepo imet še kakšnega, da pa ne bo nič hudega, če tega otroka ne bo. Mislim da me je tisto kar držalo lep čas. Mogoče bo s tabo podobno - pride tako obdobje. Potem sem zaradi spleta okoliščin vseeno imela še enega otroka. Po moje se reči vedno razpletejo tako, kot je prav. Ali če hočeš drugače, kot je namenjeno.

Jaz sem sicer dobila to kar sem si najbolj želela, poznam pa eno luštno družinico imajo tri  Najstarejši je star 21 let najmlajši pa 15 let.  Vem pa da si je mamica zelo želela punčko in v četrto jima je tudi  uspelo sedaj imata 5 let staro .
Tako da nikoli ni prepozno.  S tvojim možom pa se pogovorita razkrij mu svojo gorečo željo mogoče jo pa usliši.

Nikoli ne reci nikoli...kaj pa veš...čez čas mogoče...
Želim ti eno ..ko bo čas za to!

LP

Moja kolegica si je tudi od nekdaj želela punčko, pa je poizkušala, poizkušala, poizkušala .....rezultat so zdaj ŠTIRJE SINOVI. In si ful želi punčko, da bi probala imeti še enega otroka, a kaj če bo spet fant?

 No, pri moji mami je v družini 11 otrok, ker:
- je moj dedek hotel punčko
- se je najprej rodilo 8 fantov
- 9. po vrsti je moja mami in nato še dve punci
Torej, a si pripravljena poizkušati in poizkušati?

mogoče bo pa en homoseksualec ali pa vsaj transvestit pa boš imela punčko :)
oprosti to mi je bila prva asociacija ko sem prebrala poste in se nisem mogla zadržati :)

Tudi moja želja je bila, imeti vsaj eno punčko in to ne tiha, temveč kar glasna...  Sedaj imamo dva fanta in tretjega otroka ne misliva več imeti. Iz različnih razlogov. Nikoli pa ne bi bil razlog tretji otrok zato, da bi potešila svojo željo. Obstajati bi morali bolj tehtni razlogi.

KAko sem se sprijaznila? Ko sem zagledala sina v porodnišnicim ga stisnila k sebi, sem na to željo pozabila. Ko pa vidim, kakšen teater vzganjajo punčke v vrtcu starejšega, pa želja kar ugasne.  Dodatno krilo za preobleč v vrtcu, pa visoke petke, pa nohti so tudi včasih nalakirani...

Kaj hočemo-vsega v življenju ne moremo imeti.....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore