Kako se to obnese v novi vezi? Zanima me odnos otroka do novega partnerja oz. obratno? Kako to poteka recimo, da gre mamica po obveznostih, vam popazijo otroka brez problema (ker pač ni njegov) ali so to problemi? Mal čudno vprašanje, ja....samo me vseeno zanima  

Jaz sem otrok, ki je imel očima in moram reči, da mi je v VSEM nadomestil "pravega" očeta. Tudi kličem ga ati in sploh si ne morem predstavljati, da bi ga kakorkoli drugače.

In imam ga zelo rada, čeprav on tega najbrž niti ne čuti. Nekaj težav se je pojavilo v času pubertete, pa jih je znal rešit.

Vendar je vseeno vedno viselo nad mano vprašanje: bi me imel enako rad, če bi bila njegova hčerka? Danes, ko sem odrasla in imam svojega otroka, vem, da bi me. Ker tako, kot me je on vzgajal, me imel rad, kolikor mi je dal v življenju, mi ne bi mogel nihče drug.

In še nekaj - nikoli ni delal razlike med nama s sestro. Če je bilo potrebno varstvo, je bil pri roki, nikoli ni kompliciral.

Odgovor je zelo odvisen od ljudi, ki so "v igri". Odnos novega partnerja in otroka je zelo odivsen od tega, kakšen je odnos z otrokovim očetom. Kolikokrat se videvata in kakšen je odnos očeta do novega partnerja? Je ljubosumen, se počuti, da mu bo odvzel mesto očeta in podobno. Lahko se zgodi tudi, da bi otrok v novem partnerju videl nekoga, ki je izrinil njegovega pravega očeta. Po mojih izkušnjah je največja želja vsakega otroka, da bi starša bila še vedno skupaj oziroma upanje, da se bosta ponovno srečala.
Potem pa je še cela paleta vseh mogočih odnosov, ki so v družini prepleteni (odnos tebe do novega partnerja in način vzgoje otroka ...) in odvisni od marsičesa (starost otroka, partnerjeva toleranca do časa, ki ga ti nakloniš svojemu otroku itd.). To, ali ti ga popazi, ko greš po opravkih, je na koncu nekaj skoraj nepomembnega ... Ugotoviš, da si lahko srečen, če je med tvojim novim partnerjem in otrokom pristen odnos, zaupanje in toleranca do drugačnih navad in podobno.

pri nas ni problema. Nušo ima rad kot svojo, za čuvanje pa ni bilo nikoli niti vprašanja. se rada skupaj igrata in se mi včasih zdi, da sta še raje, če mene ni zraven, ker potem bolj divjata . ne vem no, ko sem se odločala za novega partnerja mi je bilo pomembno to, da se bosta z Nušo razumela in sem imela srečo, že v prvo

_____________________________

Besedo KONTRA s proti razložimo in CEPCIJA je jasna brez vprašanj, tako se s kontracepcijo borimo, da bi bil na svetu kakšen cepec manj!

Ada vas ´ma rada!

tudi jaz sem imela pomisleke o tem preden sem stopila v novo zvezo....ampak pri meni se je, hvala bogu, obneslo.
prvo je pa seveda pomembno, in to vsaka mati tako začuti, če ima novi partner rad otroka ki ga maš s prejšnjim. če pa to klapa pa če se vi2 štekata po moje ne bi smelo biti problemov

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

pri meni ima pa partner otroka od prej pa sem ful vesela če ga ni v bližini da imava mir. Sem najbolj srečna če se ne vidijo in ga pusti na miru

No, jaz sem tudi iz tadruge strani. Tudi moj mož ima hči iz prvega zakona. Pa moram priznat, da je včasih res res težko. Kljub temu, da ga neizmerno ljubim, njegovega otroka nikoli ne bom brezpogojno ljubila. Tako pač je. Je pa sigurno drugače, če je otrok 24/7 z vama, kot pa če pride samo 1x na teden za 5 ur. In takrat se ti sistem res poruši.
Če boš našla moškega, ki se bosta res ljubila, potem otrok sploh ne bo ovira, temveč samo lep dodatek  Če boš pa našla nekoga, ki mu že v štartu ni prav veliko do tvojega otroka, potem pa itak nimaš z njim kaj iskati, a ne?

Zadnja anonimna , le kako lahko kaj takega napišeš. Moj mož ima tudi 2 punci od prej in sem najbolj srečna da smo sprejele ena drugo in se imamo rade. Jaz sem sedaj v 7 mesecu  in vem da se bom trudila, da ne bom delala nobenih razlik, vsaj takih opaznih ne!!! Ker si želim, da bi obe deklici sprejeli  za sestrico oz bratca,.... In tudi glede varstva ju imam velikokrat sama, je pa res, da je za to potrebno precej pogovarjanja in razumevanja in truda, da prideš do te stopnje kot jo imam jaz. Stari sta pa 9,5 in 4,5. In mislim, da če ju ne bi mogla 100% sprejeti kot del mojega življenja, bi bilo brez veze nadaljevati zvezo, kajti otroka sta del mojega moža, njega pa ljubim brezpogojno,.....

_____________________________



30.09.2006 je v moje naročje prisvetila najsvetlejša zvezdica, obraz moje hčerke Gaje.

Pri nas je bilo na začetku kar precej hudo. Je bil zelo ljubosumen na otroka. Najbolj ga je motilo, da so se ravno ujeli, pa sta šla za vikend k očetu in ko sta nazaj prišla, sta bila vsa zmešana (pa se ni njun oče nič vmešaval v vse skupaj, samo resnično imajo tam otroci drugačno življenje - nimajo pač nobenih obveznosti, midva pa sva morala početi ne le samo lepe reči, ampak tudi tiste zoprne plati starševstva). Pa spet od začetka. In je bila en teden štala, potem spet čisto ok in v tem krogu dalje. NO, čez čas smo vsi ugotovili, kako funkcioniramo in so se stvari obrnile. Zdaj ju ima zelo rad. Vse bi naredil zanju. V bistvu skrbi zanju, ju vozi okoli, vzgaja, razlaga, pelje k zdravniku, z biciklom malo okrog, ju pokriva ponoči, igra se z njima.... veliko več reči kot njun pravi oče. Vendar vseeno to ni čisto isto, kot če bi jima bil. Ga imata pa rada, ampak na čisto svoj način. Ampak se mi ne zdi to kaj hudega. Po moje je bistvenega pomena tudi to, koliko so otroci stari, ko jih nekdo spozna. Starejši kot so, težje ga vzamejo za svojega. Aja midva imava še enega otroka skupaj. Ta velika dva nista nič ljubosumna na malega. To se mi zdi čisto glavno. Ko so jima v šoli enkrat rekli, da to ni njun brat, ampak polbrat, je ta velik rekel, da že mogoče, da se uradno tako reče, ampak da ga ima on za brata in ga bo tudi imel še naprej. A ni faca!
Imam kolegico, ki ima 2 punci in je skupaj z nekom, ki ima dva fanta. Otroci so bili stari od 12-18, ko sta se spoznala. Saj funkcionirajo skupaj ok, vendar ne jemljejo partnerjev ravno za nadomestke materam in očetom. So preveliki. Pa čisto neke druge fore se dogajajo tam, kot se npr. v družinah, kjer so se spoznali kot majhni.

Ena je napisala, da si otroci vedno želijo, da bi šli starši spet nazaj in živeli skupaj. Pri nas si je ta mala res to želela, sploh ker je na nek način "izgubila" očeta, ona pa je bila očijeva ljubica, kar zdaj vsekakor ni, se je situacija obrnila (pa ne zaradi ločitve). Jaz sem si pa kot otrok želal in to na vso moč, da bi se starša ločila. NIsta se več ljubila in meni se je zdelo grozno, da moj oče tako ravna z mojo materjo - totalno ignorantsko - da si tega ne zasluži. Posledično sem ga nehala imeti rada, ker je tako grdo ravnal z nekom, ki sem ga ljubila. Res iz srca sem si želela, da bi ona dva šla narazen. Pa mi je oče čez leta rekel, da sta bila skupaj samo zaradi otrok. Hec, brat pravi, da si je želel isto. Iz drugih razlogov, ampak čutil je, da tako ni ok za nikogar.

Veš, ko se ti bo rodil otrok, boš nehote razmišljala drugače. No, je res, da sta dve, kar je lažje, kot pri nas, ampak mi imamo še vedno zelo velike probleme z ljubosumnostjo. Mala mene ne sprejme, pa če se na glavo postavim, ljubosumna je na svojega polbratca, je moževa senca (mož gre na wc, ona stoji pred vratii n ga čaka)....jaz nimam več toliko časa, da se ukvarjam z njo, ker imam pač svojega otroka za katerega je potrebno poskrbet. Vem, sliši se grozno, ampak tako to je. Žal. Pa lahko ljubim moža do vesolja in nazaj.

Verjamem, da je vsak otrok zgodba zase, vem pa tudi nekaj, ko se mi bo rodil , se bodo stvari spremenile, ampak še vedno bom poskušala stremet k temu, da za njiju ne bo drastičnih sprememb. Je pa res, da pri nama preživita veliko časa in ne samo 1 vikend na 14 dni oz par ur na teden in se verjetno tudi to pozna,....

Glede ljubosumja na svojega polbratca naj pa povem, da je bila naša starejša ljuboasumna že na svojo sestro, če sem se ji mogoče jst preveč posvečala in k sem to opazla, sva spet imeli maratonske pogovore. Verjetno bo prišlo do kakšnih ljubosumnih izpadov, ampak tudi očka bo moral kaj naredit....
Sta pa naši punci aktivno vključeni v mojo nosečnost in sta bili tudi na UZ z mano, tko da se veselita novega člana,...

Ampak pomoje sem mal zašla s teme, še vedno pa ne razumem zadnje anonimne, kako lahko napiše kaj takega,....

_____________________________



30.09.2006 je v moje naročje prisvetila najsvetlejša zvezdica, obraz moje hčerke Gaje.

Moj ima pa dve punci od prej. Nikoli ga ne pokličeta, samo v primeru da rabita denar. Če pa jih on pokliče se javita, če jima paše, ali pa tudi ne. Če se dogovorijo da se vidijo, mu tudi ne dvigneta slušalke.

Tudi jaz sem vesela da imamo čimmanj stikov in si prav želim, da bi se stiki prenehali, čeprav vidim da ju ima mož še vedno rad. Meni bi bilo pa čisto v redu če ga ne bi nikoli več poklicali.

moj nima problemov  z malim... nekaj časa sem (na začetku seveda) ločevala ker nisem vedla kako bo) in zdaj se ukvarja z njim kot da je njegov biološki oče  vendar vidim včasih sosedove otroke, in imam občutek da jih ne prenašam... to se mi zdi samo po sebi narobe..  men je tak čudno da kakšnega otroka ne prenašam če ne celo sovražim....  vendar seveda ne rečem kaj... njihov problem..

moja angleška prijatelja sta tudi pred 8 leti pristala skupaj... on je bil takrat še poročen ko je njo spoznal ( ona je iz singaporja) in po ločitvi sta direkt začela živet skupaj... on ima od prejšnega zakona 14 letnega sina in 6 letno hčerko... Ženska mi je rekla da ju ni na začetku prenašala in se nikakor ni mogla sprijaznit da je na drugem mestu nakar sta bila otroka zmeraj/vedno na prvem mestu... in se je tako krešal da sta šla narazen, ona nazaj v singapor in on po svoje...
pol sta nekak spet prišla nazaj, se pobotala, in se je sprijaznila da je na drugem mestu, ker ga je ljubila in ga še vedno ljudi... zdaj funcionirajo idealno.. super... samo začetek je vedno zelo zelo hud.. ampak seveda je tudi situacija različna od človeka do človeka....in mi je rekla da je zdaj zelo vesela da je bila trmasta in se potrudila za svojega moškega... in ju je tako lepo gledat skupaj.. pravi team


_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Moj sedanji partner je mojo bejbo fuuul lepo sprejel.Lepše je sploh ne bi mogel.Njenega pravega očeta itak ne bo nikoli nadomestil!Tudi za pazit ni nikoli problema.Igrata se skupaj, divjata,... vse.Vsi mislijo, da je njegova.