Kaj bi, takrat, ko ste bili še majhni, bilo najbolje za vas ob ločitivi staršev? To, da bi ostala skupaj, seveda, ampak kaj vas je najbolj zmedlo, bolelo, motilo....To, da se starša ne razumeta, da se pakirate non-stop,...?

Najbolj me je bolelo, da se nista razumela. Zakaj sta se ravno moja starša ločila.
Kasneje pa še to, da je moja mama grdo govorila o mojem očetu.


_____________________________

Kadar neko stvar izgubimo, šele takrat se zavedamo kaj smo imeli!

http://www.zavetisce-horjul.net/index.php

-----> POMAGAJMO JIM!!!!!

u bistvu me ni nič motilo.pač tko je blo..ne vem zakaj sem tako jemala vse skupaj..neki časa se fotr sploh ni brigu zame ampak potem sem spet začela hodt k njemu in to je blo to..
itak sta pa en čez druzga govorila..


_____________________________

Opazujem te kako mirno spiš, te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele, ko tvoja dlan leži v moji, opazim, kako zares majhen si. Tako majhen si-pomeniš pa mi ves svet!

Da mi je mama govorila, kako sem podobna fotru. 

Takrat me ni motilo nič, pač midva z bratom sva šla z mamo in čez vikende hodila k očetu. Potem sem pa mogla nazaj k očetu, me je pa motilo to, da me ni pustil k njej na počitnice.

Sedaj k sem odrasla,  me moti najbolj to, da sta oba navadna egoista in da nista sposobna enega odraslega pogovora.

Ne,  nikoli si nisem zaželela, da bi ostala skupaj, za razliko od brata, ki se je zavedal veliko več kot jaz

mene ni motilo nič, mogoče edino to, da je mami kdaj kej govorila čez fotrovo novo izbranko...zdaj sicer vem, da je imela vse prav, ampak otrok se slabo počuti, če se znajde med dvema ognjema pa nič ne more spremeniti.

Ne želijo si vsi otroci, da bi starša ostala skupaj.
Moj fotr je (žal še vedno) alkoholik. Zraven pa nadpovprečno inteligenten. In to je slaba kombinacija, ko se je v pijanjem stanju namislil, kako bi nam škodoval. Jaz sem v bistvu komaj čakala, da smo ga spravili ven. Imam pa še vedno strah, kaj bo, če se spet pojavi. Najbrž mu odtrgam glavo ali kaj podobnega.

najbolj me je motilo, da me je mama vedno, ko sem bila pri očetu spraševala kaj si delala, kaj ste se pogovarjali, kaj, kako, zakaj????   In ker nisem želela nič povedat, so padali očitki. No, potem pa si je oče itak našel partnerko, ki je bila ljubosumna name in od takrat, zdaj že 18 let, me 2x na leto pokliče, pa še to iz službe.   

Takrat je bolel mogoče samo ping-pong, ki sta ga starša poskušala igrat preko mene, ker se sama nista znala zmenit (btw - še danes se ne znata glih). Drugega nisem ravno opazila. Je pa kasneje precej bolj bolelo, ko so posledice vsega butale na dan. Sploh ko sem bila . Groza, keri hormoni

To, da nam je mama prprečevala stike z očetom, ni dovolila z njim na morje, k njemu na počitnice, ker je imel novo partnerko. Skrivala je celo njegovo pošto. Zelo pa so kakor že eno mojo predhodnico bolele njene besede kadar je vpila na mene, da sem ista kot on, no ona še dodala isti gnoj kot on.
Ampak predno sta se ločila so bili pa 2 leti prepiri vsak dan od jutra do večera, v pričo nas seveda, tako, da ne morem reči, da je bilo pa bolje pred ločitvo.


_____________________________

Počni kar ti je volja, le poskrbi , da s svojimi dejanji ne prizadaneš drugih

he he to je tud men moja mama skoz govorila -  pa nista ločena


_____________________________

Pri fotru me je najbolj motlo to, da naju je eno uro drgnil v kopalnici vsak drugi vikend, ko sva prišla, ko da bi bla umazana od glave do pete, pa vedno je blo v zraku čutit napetost, slabo vest, narejeno prijaznost s strani njegove nove žene. Sicer nikoli ni blo direkt in se je res trudla, ampak vseeno.

Pri materi pa. Nimam kaj rečt, čeprav je blo marsikaj, sam vse njene reakcije zdaj razumem, očetove pa niti ene.

Nič.

Živela pri mami, z očetom nekaj let nisem imela stika. Sovražila sem kasnejša srečanja z njim, ker sem ga krivila za vse kar se je zgodila (alkohol). Trudil se je biti prijazen, ampak kako, če zamudi pol tvojega življenja? Pubertetniško sem mu zamerila, ker me je v 2. letnikuz gimnazije vprašal kam se bom vpisala v srednjo šolo .

Danes imava odnos ok, in če bi se takrat dogovorili za kakšno "pogostejšo" obliko srečevanja, bi imela tudi teme pogovorv, kajne?

enako najbolj metanje polen pod noge preko naju z bratom. Vse bi dala da bi si en in drugi ustvarila svojo družino na novo in bi sodelovala kot starša kolikor bi pač mogla zaradi mene in brata. Ampak to se ni zgodilo. če sem šla k očetu me je mama gledala grdo, če nisem šla k očetu pa oče. In na koncu sem se zaradi vsega drugega odločila da ostanem pri mami in po 5 letih vzpostavila stik z očetom ko sem ga prišla povabit na poroko in mu povedat da bo postal dedek. Bratu žal vezi nikoli več ni uspelo obnovit, je oče prej umru.

čeprav tudi jaz danes gledam na vse čisto drugače in bi vse drugače od reagirala. Sigurno ne bi iskala krivca.