Naš skoraj triletnik medtem ko je dela blazno packarijo. Ne pomaga čisto nič. Ne zlepa ne zgrda... Se mi zdi, da med kosilom, večerjo... samo še vpijem nanj in ga stalno opozarjam. Samo da pogledam stran že je z roko, maže hrano po mizi, natika makarone na prstke... Ko se usedemo za mizo izgleda, kot da se je prišel igrat. Vsaka hrana mu prav pride za igro. Naprimer s fižolom vozi avto po robiu krožnika. Domišljijo ima res hudo.
Včeraj je raztresel riž po celi kuhinji in namazal še cel stol od našega 16-mesečnika...  Imam toliko dela s pucanjem kot s pripravo hrane.

Moram reči , da tamali je veliko lepše, pa je 18 mesecev mlajši. Nimam več idej kako naj ukrepam. Je šel tudi že lačen od mize, ampak ga to ne gane, ker zadnje čase itak eno figo poje. Pa več moram pomagat njemu pri hranjenju kot bratcu.

A je to samo faza, ki bo upam kmalu minila




_____________________________

Ponosna mamica petih fantkov :)

To je skoraj tako kot pri našem. Zadnje čase mu je vsa hrana igrača. In jaz mu stalno  dopovedujem, da hrana ni igrača. A tisto sekundo se že sluši brrrrmmm  avto gre in že vozi karkoli.  

_____________________________

Ne sprašuj in ne bodo ti lagali.

Moj bi šel lačen od mize, pa risanke ne bi bilo. To bi ga ganilo. Daj mu kazen, ne se samo pregpvarjati, ko pa vidiš, da ne zaleže. Odtegni mu tisto, kar ima najraje.

Pa tudi ukrepaš, ali le opozorjaš? Govorjenje ali kreganje samo po sebi nima nobenega učinka, potrebna so dejanja.
Res nimajo vsi otroci prirojenega občutka za red in nekateri popacajo, pa če se še tako trudijo lepo jest (npr. naša pupa), ampak to je pač nekaj kar imaš v genih. Drugo pa je, če se otrok obnaša mimo sprejemljivega vedenja, če se s hrano igra, jo meče ali kaj podobnega. To se meni ne zdi sprejemljivo obnašanje za mizo. Jaz bi ga dvakrat opozorila in mu povedala, kakšno obnašanje se pričakuje ter da se bo lahko igral, ko bo pojedel, če tega ne bi upošteval, bi mu hrano vzela. Po predhodnem opozorilu, seveda. Če bi protestiral, bi jo dobil nazaj, seveda če bi prej obljubil, da se ne bo več igral, če bi še naprej pacal, bi kosilo romalo v smeti. Naslednji obrok bi bil malica.

Pri nas takšnih težav sicer nimamo, vendar kadar se mala miss vede nesprejemljivo, mora na premor v svojo sobo. Očitno zadeva funkcionira, ker jo uporabljm zelo redko. Že če ji omenim premor, se vedenje spremeni v trenutku in ga sploh ne rabim izvest. Moram pa jo pohvalit, da je kljub očutlijvim letom (avgusta bo 3)  zelo razumska in se da praktično z njo vse dogovorit - je pa res da je to posledica trdega dela, ampak važno je da se rezultati že kažejo.

Ja, seveda tudi ukrepam. Saj sem napisala, da mu vzamem hrano in ga pošljem v kopalnico umit. Najprej je dretje, potem pa hitro pozabi in se gre igrat.
Pa po roki sem ga že mahnila...

Ampak on vsakič dela isto. Se mi zdi, da gre samo še na slabše


_____________________________

Ponosna mamica petih fantkov :)

Očitno je, da odvzem hrane zanj ni kazen, da ga pa mahneš po roki - kaj mu pa s tem daš vedet?

Jaz bi naredila isto. Po moje si mu ti vzela hrano samo nekajkrat. Tako da ve, da je veliko možnosti, da jo bo naslednjič dobil. Če bi mu ti vzela hrano vsakič, ko z njo packa, pa ne upošteva opozoril, ali pa njega odstranila proč, dokler se ni pripravljen normalno vesti pri mizi- najprej zjutraj, potem za malico, potem za kosilo.... bodi brez skrbi, da mu zvečer ne bi več prišlo na misel packat. Probaj. Če ne zaleže, lahko vztrajaš tri dni, pač ne bo nič jedel - od tega zihr ne bo umrl. Vem, problem je, ker nismo vztrajni, pa ker se nam smilijo otroci. Jaz tudi kar upam,d a bo beseda zalegla. Ampak ne zaleže. On te je razumel že prvič. Itak da ga prav nič ne brigaš. Še manj mu je mar tvoje pucanje za njim. Nič se mu tudi ne smiliš. Torej se tudi on tebi ne sme smiliti. Ukrepati moraš.

Jaz bi ga od mize poslala pa še očistit bi moral pomagat. Ko bo pripravljen lepo jesti je pa več kot dobrodošel pri mizi.

Nehaj vpit in enostavno naredi tisto, kar vpijes, da bos naredila.