Vedno sem se bala da nebi bil moj otrok trmast. In vceraj prvic opazim pri svoji 10 mesecni tamali trmo kero sem se kar ustrasla. Je hotela piti in sem ji dala flasko.. ko je malce popila se je zacela igrat s flasko, jo je obrnila navzdol, in seveda vsa se je pospricala z vodo. Pa sem ji flaso vzela. Ona pa v jok, hitr po vseh stirih je sla za kauc in tulila kot nevem kaj. Sem jo sla vzet v narocje, ji ponudila vodico spet za pit.. in spet ista pesem. Kaj naj naredim v takih in podobnih primerih. A naj popustim, al naj jo pustim da se zjoka, ali obrnem pozornost na kaj drugega da pozabi na to kar hoce... `?
Prosim svetujte.

Tudi naša Tia je začela z trmo tam okoli 9 meseca. Včasih zganja tako da ne vem kaj bi naredila. Me prav zanima mnenje drugih bolj izkušenih mamic. Tak da bom še bpogledala kaj na to temo, če nimaš nič proti.

Naša 16 mesečnica je tudi zgodaj začela s trmo!
Jaz jo potem enostavno ignoriram,kot,da je ni,ker če jo kaj začnem cartat je še slabše,me začne praskat po obrazu,cukat za lase,...Noro,res!
če jo pa pustim na miru,kot,da jo ni,se pa počasi umiri!saj kakšnega recepta za trmo niti ni po mojem!

poznam, poznam  ko ti takole dela, jo enostavno ignoriraj in delaj naprej, kot da se ni nič zgodilo. seveda s kančkom očesa opazuj, da si kaj ne naredi. je težko, se ti srce trga, ampak edino to zaleže. naša se je v tla metala in sem stopila čez njo in šla naprej. kaj hitro je priplazila za mano. zdaj pa samo še tuli. in to tako, da jo vsi sosedje slišijo. na srečo hitro sprevidi, da ji ne bo nič pomagalo.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Kot prvo, se boš morala na "trmo" navadit, saj ni vse, kar otrok naredi po svoje, ali pa bi rad nekaj dosegel, pa mu starš na kakršen koli način prepreči (upravičeno ali neupravičeno) trma, temveč izražanje svoje volje, kar je pokazatelj, da se pač že tako majhni otročki razvijajo v samostojne osebnosti.
Pri tako majhnem otročku je težko govoriti, da bi mu naj starš kaj obrazložil, ker pač ne razume, zato je najbolje, da se mu parkrat z dejanjem pokaže, kaj želiš/ne želiš doseči, če pa uvidiš, da tako ne gre, ga pač ignoriraš. Sama sem tudi tako naredila, vendar šele po par poizkusih.
Ponavadi pa ne rata . Si pa otrok seveda to kljub temu zapomni bolj ko si mislimo. Naenkrat pride trenutek, ko naredi točno to ali tako, kot smo se prej matrali dolgo časa.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Naša ima pa že pri 7ih včasih kak mini izpad, ampak za zdaj deluje preusmerjanje pozornosti.

Sem pa zadnjič na enem obisku videla, kako je fantek star dve leti fino vzgojen oz. navajen. Ko ni dobil neke igrače, je začel tečnarit, pa mu je mama rekla, nekaj v stilu "a se moraš strmarit? a boše šel na kavč? no, pojdi na kavč in se strmari!" In mali zleze na kavč, se tam uleže, nekaj sam s sabo godrnja (sploh ni več jokal), potem pa prej ko v minuti spet dol s kavča in vse ok!

Zdaj mi je žal, da nisem vprašala, kdaj in kako je začela to uvajat. Se mi je zdelo super, taka mirna rešitev za vse.