Naš Enej je bil do enega leta priden, očarljiv otrok. No, ja - vsaj zdaj, ko to več ni, se mi zdi tako. No, zdaj pa že kar nekaj časa ne vem več, kaj naj naredim, da ne bo tako siten. Ves čas nagaja, počne stvari, za katere ve, da jih ne sme in pomaga ne nobena kazen, noben pogovor, niiič. Z možem se strašno trudiva, da bi ga lepo vzgajala, a nama počasi že zmanjkuje živcev. Kaj so vsi fantki taki? Od doma imam vzor samo vzgoje deklet, zato se ne znajdem najbolje, pri možu pa vzgoje itak sploh bilo ni. Koliko časa traja to obdobje neubogljivosti?! Samo ne mi rečt, da ga ne bo konec...

Vidim, da imate še enega dojenčka. Verjetno je ljubosumen. S tem pa nimam izkušenj. Vem samo to, da je moja sestra dobri dve leti starejša od mene in so se zaradi njene ljubosumnosti skoraj delali, kot da me ni...

Hojla,
Pri nas je isto,moj ta starejši sinček je zelo neubogljiv,siten,nagaja,...odkar ima bratca,mislila sem da bo tako samo na začetku a to se kar nadaljuje in je vsak dan slabše..Vsak dan samo izsiljuje z jokom,ali mu lepo rečem ali ga kaznujem nič ne pomaga...Meni so rekli,da bi se to moralo končati do štirih let ampak zdaj bo kmalu pet...poleg vsega pa je še zelo razvajen,vedno sem mu kupila kar je hotel,sedaj pa ko nekdo gre v trgovino mu mora obvezno kaj kupit,ker drugače čist ponori...Jaz tudi ne vem kaj narest..
LP

Ko bi vsaj bil ljubosumen - bi vsaj vedela, zakaj je tak. Ravno to je tisti absurd, da ima bratca hudo rad, poje mu, ga boža, mu daje lubčke in sploh se ne sekira, če se z njim ukvarjam. Nasprotno - prav vesel je vsakega njegovega nasmeška in vsem ponosmo razlaga, kako že Maj zna to in ono...

Ni to. Ni ljubosumen. Pa še to - že pred rojstvom Maja je bil tak tečko. V bistvu to že kar traja. Ampak nasprotno mojemu upanju, da bo minilo, se stopnjuje.

Jah, upam, da niso (ne bodo) vsi Eneji taki... :)-:)-:)-

Ja, ti ne privoščim. Nikoli pa ne veš, menda ime označi človeka;)

JA!!! PA SO VSI ENEJI TAK!!!
Moj Enej je bil do 1,5 leta SONČECE: spal celo noč, jedel čisto vse, pravi angel. Sedaj pa: če dobimo obisk je GROOOZAAA. Vsak obisk se mora z njim ukvarjat, kave sploh ne moremo spit. Ko se pogovarjam po telefonu, se zraven dere. Če pa ga vprašam zakaj je takšen, naredi obrazek kot angelček in reče: "Če pa mi je dolgčas." Saj človek ga kar razume. Prijetelji, ki nimajo otrok pa...."Jaz tega svojemu ne bom dovolil..." JOJ, komaj čakam, da vidim.
Ampak to ni ljubosumnost, tak je bil že prej.
Moj nasvet: štej do deset preden ukrepaš. Potem pa mirno. Pri nas najbolj pomaga grožnja, da ne bo smel gledat TV, da ne bomo šli metat petard, če ne bo priden, itd.

Jutro!
Ali tvoj fant hodi v vrtec,pri nas smo podobne težave začeli opažati,ko je začel z vrtcom,pa ne da mu tam nebi bilo všeč nasprotno,ampak je pa zelo spremenjen tudi trma ga daje,naša prva dva kot,da jih ni bilo bila sta precej bolj mirna,izgleda,da so otroci vedno bolj naporni ali pa mi mislimo,da so nemogoči pa sploh niso in smo le mi nepotrpežljivi,kdo bi vedel?Čim več sreče pri vzgoji in mirnih živčkov,želim!

Vse, kar ti lahko svetujem, je, da mu postaviš meje, kaj sme in česa ne, in se jih držiš dosledno kot pijanec plota.

Tudi mi imamo namreč dve in polletnika (no, marca bo že tri), ki je zahteven, da je kaj. Ne verjamem, da mu kazen ne zaleže, samo pokaže ne, da ga je prizadelo. Tibor v skrajnem primeru konča v svoji sobi in mu rečem, da ko se bo pomiril, lahko pride v dnevno sobo. Včasih se dere, da po moje po celem bloku odmeva, včasih pa je čisto tiho in se dela, da mu je čisto vseeno. Pa vem, da mu ni. V glavnem, v svoji sobi mora nekaja časa biti in to je kazen, on to dobro ve. Tudi če se potem igra notri. Se mi zdi, kot da bi včasih prav prosil, da se naredi konec njegovi tečnobi, da se zdere, potem je pa dobro.

So pač eni otroci bolj zahtevni od drugih. Kaj pa veš, mogoče jim bo pa to v življenju še kdaj prav prišlo. Vem pa, da je to hudičevo naporno, jaz sem včasih že zjutraj, preden prideva do vrtca, čisto prepotena od vseh njegovih neštetih zahtev.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Bagi, ko je bil Tibor še tako majhen, sem jaz take izpade kar ignorirala. Saj se verjetno tudi njemu nabere kakšna negativna energija, kakšni dogodki, ki ga tiščijo, pa nekje pač mora spustiti ventil. Včasih pomaga, da mu naprimer hrano res vzameš (saj drugea skoraj ne moreš narediti) in se potem zdere, pa je bolje.

Pri tej starost( 1,5 leta) pomaga, da preusmeriš njegovo pozornost. Kadar je zelo razdiralen, ga stisnem k sebi, se pocrkljava in potem najdeva kakšno manj sporno opravilo. Npr., če v kuhinji odpira predale, kar mu ne dovolim, ga preusmerim na tisto omaro, ki jo lahko in tam ga vedno čaka kaj kar ga zanima. Mislim, da je najboljši odgovor na ihto in jezo objem in ljubezen. In, kot pravi Splišni, jasne meje kaj se lahko počne in kaj ne. Ja, je kar naporna tale naša starševska, a ne?
LP, Varja

metanje igrač in ostalih stvari je znano tudi meni. Kaj storim? Na hitro poberem stvari z mize, oz. rešim, kar se rešiti da. Malčka pustim, da se zdere, v skrajnem primeru pospravim igrače in jih "odnesem v kanto". Ne pridem do vrat, pa se že pomiri.

Ima pa moj drugo čudno navado: kadar ga piči, razmaže jogurt, puding, ali kaj drugega po mizi ali pa enostavno z roko zagrabi kos torte in jo zmečka, da mu teče med prsti.

To sem si sicer tudi sama vedno želela:-))

Mislim, da bo nekega dne minilo.

Mislim, da na tak način naši mali kličejo po pozornosti...

Ne vem, moj začne razmetavat takrat, se mi zdi, ko je utrujen. Da pa bi se ustavil za minuto ali dve, to pa ne.

Pri mazanju hrane oz. trančiranju torte pa prav vidim vražičke, ki mu bliskajo iz oči. Čuden način uživanja:-((

Od moje prijateljice hčerka tudi uživa tako packati, da ji vse med prsti leze, samo ona to pomem lepo še po laseh razmaže...