Punce, tole vam moram napisat! Za vzpodbudo vsem tistim, ki vas prestrašijo na ultrazvokih. Ni vedno vse res, kar napovejo!



Vam bom samo na kratko napisala mojo izkušnjo!

Predno sem šla rodit, so mi na UZ v Lj., ki je trajal skoraj eno uro, rekli, da punčka nima ene roke , na drugi pa da je tumor, ki je velik kot pomaranča ,...... pa vse mere so bile premajhne ,...na sploh, da je vse nekam čudno, in da ne bo iz tega nič dobrega. To sta mi povedala dva G, ki mi nista dala niti ene pozitivne misli in vzpodbude,...Poslali so me v porodno, da bi se porod čim prej začel, ker z otrokom naj ne bi bilo vse vredu. Midva z mojim sva doživljala pravi pekel, ker nisva vedela, kaj naj pričakujeva, kaj bo v resnici prišlo ven. Jaz sem bila čisto fertik in sem mislila, da ne bom zmogla, ampak poti nazaj ni bilo. Ker se nisem preveč hitro odpirala, so me vprašali, če pospešijo, ker so vedeli, da psihično zelo trpiva in sva rekla, da naj. In tako sem se v eni uri odprla 5-6 cm, bilo je res hudo. In ko sem končno rodila, so mi na trebuh dali najino punčko in najprej sva oba pogledala, če ima dve rokici in ko sva ju videla, sva oba jokala in nisva mogla nehati. Celo so pregledali in izkazalo se je, da je z njo vse vredu, da ima samo na eni rokici eno bulo, v kateri je voda in ji jo bodo kasneje odstranili.

To je bila res taka izkušnja za nas, da mi gre sedaj vsakič, ko pogledam našo punčko, na jok, ker sem zelo hvaležna, da je z njo vse vredu, ker so naju tako prestrašili, da niti nisva vedela, če bo živa, če pa bo, pa da bo imela polno napak. Pa več, ko sem spraševala, manj odgovorov sem dobila. Še sedaj ne morem verjeti kaj so na UZ gledali . Potem pa zaupaj ultrazvokom .

Sem pa to napisala samo zato, da boste vedele, da tudi če vam na UZ napovejo kaj slabega, še ni nujno, da to tudi drži! Pri meni so se v vsem zmotili. Tudi v teži, ker so mi skos napovedovali zelo majhnega in mi hoteli že pri 36-ih tednih sprožiti porod ampak so potem še čakali do 38-ega tedna,....no, pa je imela potem 14 dni pred rokom 2765g in je bila velika 50cm,....če bi pa rodila ob roku, bi bila pa sigurno čez 3 kg in še večja kot 50 cm,...kar je čisto normalno.


Vsem želim čim lažji porod in kar je najvažnejše-zdravega

LP
Mislim halo kakšen pekel sta mogla prezivljat, si sploh ne predstavlajm in pol nej človek zaupa takšnom dohtarjim k nimajo pojma.Ja hvala bogu da je vse  v redu da imata zdravo bebico glede na vse kar sta mogla prezivet.

še zdaj ko pišem imam kurjo kožo. kaj so tak smotani sej ne morem verjet,hvala bogu da je vse ok. uživajte in čim več cartanja želim!

O marija, puri, kaj si mogla prestat. Mi grejo kar kocine pokonci.  Tole je moralo biti pa zares grozno.  Samo, da je vajina princeska ok, tisto bulico bojo pa že odstranili.
KAj pa na UZjih skozi nosečnost? KAj takrat je bilo pa vse ok?

Sploh si ne morem, niti nočem predstavljat, kaj vse sta z partnerjem mogla preživljat. Grozno.
Glavno pa je, da je z vajino punčko res vse vredu.

Kristus Jezus... Pa to ne moreš verjet! To bi jih pa res tožila, ampak res! Pa niso normalni!

puri

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Kar na  mi je šlo ob branju tvojega posta. Samo da je vse vreu z vajino pupo. 

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Ojoj, puri, boga! A tko so vaju prestrašli? No, sem zelo vesela, da se je izkazalo, da je vse ok!

O moj bog. Si ne morem predstavljat kako vama je blo.

Mi pa ni jasno kako bi lahko pri vseh prejšnjih UZjih spregledal da nima rokice, to sploh ni možno . Ne vem no jst k sm gledala slikice UZjev od prijateljic, je blo povsod ful razvidno, vse...roke, noge.....vse v glavnem.. Sej ne more rokica kar zgint  Bebasti dohtarji

No glavno je da je z vajino punčko vse v redu. Uživajte skupaj

po mojih izkusnjah je samo visokoresolucijski 3D ultrazvok dobro viden. sem bla tukaj na testiranju te masine in sofware-a; vidis lahko povecavo srca in prekate in zile popkovnice in placento kako je prekrvavljena. videli smo cel skelet od tamale, vse kosti in hrbtenico in vse detalje, ki smo jih hotli. in to res dobro (da sva sama vedela kaj gledava) - ni tako kot navadni ultrazvok, kjer ti morjo prevest kaj gledas in raztolmacit sliko. ce morajo to delat, pol seveda lahko pride do takih napak v interpretaciji. to je moje skromno mnenje o uz..

Puri, približno vem, kako občutki so vaju s partnerjem prevevali ob rojstvu povsem zdrave punčke. Za nami je podobna zgodbica. Na morfologiji mi je bilo rečeno, da bi naj plod imel razcep ustnice, lahko pa tudi volčje žrelo, in ker je vse to lahko posledica kromosomskih motenj, lahko, da ima otročiček še kakšne druge težje anomalije (npr. srčka itd.). Ti povem, da mi še v življenju niso tako solze lile, kot tisti dan. Kar nisem in nisem mogla nehati jokati. Še isti dan so me pregledali v celjski bolnišnici, kjer sta mi UZ naredlil dve ginekologinji in obe potrdili razcep in volčje žrelo. Poslali so me še v Ljubljano, kjer je G potrdila razcep, volčjega žrela in drugih kromosomskih napak pa naj ne bi imel. Takrat se mi je kar oddahnilo, saj razcep je v končni fazi vendarle "samo" lepotna napakica, ki se kasneje da tudi lepo popraviti. Ampak saj veš, vse mamice si želimo zdrave otročičke in še vedno me je stiskalo ob misli na to. Kontrolo UZ-ja sem nato imela približno na štiri tedne in vsakič znova je bila diagnoza enaka. Odšla sem še samoplačniško k dr. Strahovi po drugo mnenje in tudi ona je enako kot vsi ginekologi poprej, potrdila razcep ustnice. V 36. tednu pa je ginekologinja v Ljubljani pri UZ pregledu prvič rekla, da razcepa ne vidi več. Ampak, po tolikih enakih mnenjih prej, me je bilo strah upati, da je to res, da potem pri rojstvu ne bi bila ponovno šokirana. Moj mali fantek pa se je resnično rodil brez razcepa in tudi mi2 sva takrat jokala vse tri ure, kar so nas pustili same v porodni. Deloma jasno zaradi sreče ob rojstvu, deloma pa tudi zato, ker je bilo z malčkom vendarle vse v redu. In še sedaj, ko je mali star že osem mesecev, včasih opazujem njegov obrazek in sem srčno hvaležna, da je vse ok.
Tvoja izkušnja je seveda še miljonkrat hujša, saj bi bila anomalija tvoje pupe mnogo, mnogo hujša!! Tako sem vesela za vas, da se je na koncu kljub vsemu vse dobro izšlo Ampak, če pomisliš, kaj vse si morala dajati skozi, kakšen stres si v času nosečnosti doživljala....

Se pa na tem mestu pridružujem tvojemu sporočilu. In sicer, napovedim preko UZ-ja nikoli in nikdar ne gre slepo verjeti!


_____________________________


•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•

Samo da je s punčko vse OK,mi je šlo kr na  ko sm prebrala tvojo zgodbo samo da se je vse dobr končal.

O, groza.    Samo, da je vse v redu.  Si pa ne predstavljam, kaj sta morala preživljati. 

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

Sayuri,....drugi UZ prej, so bili vsi vredu in to sem tudi omenila v P in so rekli, da to je pa to, ker vsi G samo na hitro pogledajo in sploh niso pozorni na vse stvari .

Na koncu mi je G rekel samo še to, da upa, da ni tako hudo, kot je videti, samo da on misli, da je (res dobra tolažba)


Bambina,.....žal mi je, da si morala tudi ti to doživljati, ker to je res hudo, ko ne veš, kaj pričakovati. Ampak ko pa rodiš, je pa sreča res še veliko večja, ko vidiš, da je vse vredu. Pa jaz tudi zdej samo njene rokice gledam in se jih kar ne morem nagledat ,.....

Groza.  Jaz razumem da ne morejo videti vsega...samo roka.  Sej roka ni tako majhna zadeva, da se jo spregleda.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Sem brez besed ...

Joj, sploh ne morem kometirat. Le da ste ok!

_____________________________

TDAT - štirje prestopniki!

Puri samo da je vse OK.
Hvala bogu, da je bila le pomota.

Srečno

OMG

Glavno, da je vse OK.

O, groza, kaj sta morala prestajati....

In kako so komentirali po porodu?

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

O groza, kakšen brezpotreben šok, no.  Sam da je v resnici vse v redu z vašo princesko.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Pikabu,...po porodu ni nobeden od G nič komentiral, ker tistih dveh nisem potem nič več videla. Babca, ki je bila pri porodu in ki me je tudi držala pokonci in vzpodbujala, je bila pa tudi zelo vesela, da se je tako končalo.

Vbistvu so se vsi obnašali čisto normalno,....tisto kar je bilo napovedano, so potem čisto odpisali in nobeden več ni nič omenjal.

Puri, samo da je vse v redu. Groza kar si morala prestavljati.

Sramota za slovensko zdravstvo.  Sem pa vesela, da je z obema oročkoma vse vredu. 

Tudi mene zanima... Kaj pa so rekli, ko sta se vajina otročka rodila popolnoma zdrava? Jaz vem, da ne bi ostala brez besed. In bi jim sigurno zabila, čez kakšnen pekel so me/naju peljali, nesposobneži.


_____________________________

Postali smo mala družinica! :)

Ojla Puri,

Groza kaj si morala prestajati in super, da se je vse srečno izteklo in si rodila zdravo deklico.

Tudi jaz ne razumem kako so lahko eni G v Lj.porodnišnici takšni, ampak tudi sama sem imela podobno izkušnjo z nosečnostjo in rojstvom moje prvorojene deklice, ki je danes zdrava, živahna in vesela 4-letnica.

Pri meni je bilo na NS in morfologiji vse ok, na kontrolnem UZ v 32. tednu so prvič posumili na zastoj rasti ploda, poleg tega pa naj bi punčka imela preveliko razmerje med obsegom in premerom glavice in dolžino stegnenice, kar je baje značilno za otročke z Downovim sindromom. No G tega seveda ni rekel naglas in ni hotel zganjati panike. Potem pri 34 tednih so rekli, da je vse OK, pri 36 tednih pa da ima punčka malo veliko glavico in da je bolj majhna, ker sem tudi jaz bolj drobna. Nazadnje so se v 38 tednu odločili, da porod zaradi suma na zastoj rasti in moje preeklampsije sprožijo.

G ki je bila zraven na porodu me je grozno prestrašila in flegma rekla, da se otroku zelo slabo godi in da se je že pokakala, ker je bila plodovnica zelena zaradi mekonija ter da bo mogoče nujen CR, ki pa na srečo ni bil potreben. Do tu vse lepo in prav. Ampak ta G je pregledala rezultate z UZ in dejala, da je skoraj prepričana, da gre za kromosomsko napako, ker ima deklica preveliko glavico in prekratko stegnenico...mene je bilo groza, zelo težko mi je bilo rojevati v takšnem strahu, a na srečo se je tudi pri meni na koncu vse ok končalo. Sem bila pa že čisto panična, ko punčka ni takoj zajokala in prve ure po rojstvu sem jo pestovala in ogledovala, da bi videla, če je vse v redu z njo.
Ker je bila asimetrični zahiranček je imela res velik obseg glavice (37 cm), dolga je bila 48 cm in težka 2.500 g, a bila je popolnoma normalna in za nas seveda najlepša punčka pod soncem.

Po porodu nihče ni hotel komentirati ničesar, zdravnica je kar izginila, babica ki me je ves čas spodbujala in mi pomagala pa je rekla, da je vesela, da se je vse srečno končalo.

Nekateri ginekologi v Lj. porodnišnici bi izgleda potrebovali predavanja iz psihologije, ker so včasih preveč direktni in po nepotrebnem zganjajo paniko in seveda negativno vplivajo na čustva nosečnice ali porodnice sploh takrat ko si že enkrat na porodni mizi in ni več poti nazaj.

Lp,
Calena