[
[/quote]
kobacanje je ful pomembna faza in ni glih fajn da jo otrok preskoči. s kobacanjem se krepijo hrbtne mišice, kar je pomembno za hojo, da dajejo dobro oporo hrbtenici v pokončnem položaju, ravno tako se trenira koordinacija roka-noga, kar je pomembno pri ravnotežju, otrok ki kobaca, se postavlja na kolena, dviguje, pada in odlično razvije prestrezne reflekse itd. tko da jst se nebi glih sprijaznila s tem, da pač ne bo kobacal. zdej če jo posedeš, a pol kr sedi in se nikamor ne premakne al kako? to ni fajn, res ne...pol se bo začela dvigovat na noge, mal ji boste pomagali, pol bo shodla in ne boš delala drugega kot v strahu boš nonstop prežala za njo, ker bo grozljivo padala...vznak, naprej itd., ker se ne bo naučila prestrezanja, ker ne bo razvila ravnotežja itd.
tko da jst bi jo probala vzpodbujat, pa velik met na tleh, pa na trebuh da pase kravce, da se postavlja na vse štiri itd. pa probala bi pridit do razvojne, oz. do fizioterapevtke, da pokaže mal vaje, kako se otroka vzpodbuja k kobacanju, tkole pisat je brezveze, ker si je težko predstavljat. k ni še nič prepozno, so prvega leta se da te stvari odlično popravit in porihtat, pol pa ne več, kar je, je.
[/quote]
Po statistiki je pribl. 10% otrok, ki fazo kobacanja preskoči oz. se začne plazit po vseh širih šele takrat ko shodi. Zakaj že bi jo morala vlačit po zdravnikih oz. terapevtih?
Ja, če jo posedem, seveda sedi kot pribita. Prosim te no - malo razmišljaj. Da te razsvetlim - obvladuje svoj prostor in je v parih koncih na drugi stani sobe. samo ne po štirih, ampak po riti.
Je pa večino budnega časa na tleh. Obvlade kravice in obračanje, sedeči položaj, lovljenje v sedečem položaju, ob rahli pomoči se dvigne iz hrbta v sede, sama tudi že stoji.
Sem pa v tisti skupini mamic, ki ima svojega otroka vedno na očeh oz. varno v postelji (ali pa stajici). Vedno jo bom imela, ali se bo kobacala ali pa ne.
_____________________________
Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci. (Dante Alighieri)