Ne mi zamerit, ma meni je že naslov,.. malo smešen. Uspavanje. Mi tega ne poznamo, poznamo samoo cajt, ko gre otrok spat, ljubčka in lahko noč. In pri obeh smo izvajali enak ritual pa sta ful različna karakterja ( eden bolj miren in ubogljiv, drugi uporniški).
Ko sta se rodila, sva ga od nekje dveh tednov dalje nosila spat v svojo posteljico in to še pred nama. Posteljica je bila v najini spalnici, ampak vedno sta zaspala sama v svoji posteljici. Če je otrok kaj pojamral, sva šla izmenično do njega, ga pobožala in spet odšla v dnevno. jaz sem si vsak dan slekla oz zamenjala spodnjo majico in tisto, ki sem jo tisti dan nosila, sem dala otročku, da " me je lahko vohal". Nikoli ni blo problema.
Spanje ponoči in dojenje od začetka po noči je druga zgodba, vem, pa da se vstrajnost obrestuje. Ker novorojenčka ni težko ujčkat, dvoletnika, ki izsiljuje z dudo, flaško,.. in leze napol mrtev po zakonski postelji, a zaspat noče,...
,... zelooo naporno.
No za otroke, katere sprašujete, je pa potrebno maaaalo več vstrajnosti, no malo dosti,..
Ben boste mogoče vedle za drugega, kako se to dela.
_____________________________
Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!
Steve Jobs