Čeprav verjetno vsaka mamica pozna te probleme, bom vseeno na hitro opisala, kako zgledajo zadnje čase naši večeri in nemalokrat tudi noči.

Naš Gašper je star 7 mesecev in pol. V zadnjem mesecu je gibalno zelo hitro napredoval. Od vsedanja, plazenja, pa celo do vstajanja ob ograjici, včeraj pa je celo že začel hopsati. Pa uspe mu tudi nogico prestaviti za kakšen korak naprej. Meni se zdi to sicer zelo hitro, pa o tem v drugi temi.

Torej... Od meseca in pol je bil navajen, da sem ga zvečer dala v posteljico budnega in je lepo sam zaspal. Če seveda ni zaspal že med hranjenjem. Odkar pa je postal pravi mali akrobat, pa več ne vem, kakšno taktiko uspavanja naj uberem.
Če ga pustim v posteljici samega, seveda telovadi. V trenutku je na ritki in že stoji. Prevrača se levo, desno, pa gor in dol,... Tudi po eno uro, čeprav je že nenormalno zaspan. Posledično seveda postane siten in začne jokati. Če ga pustim jokati, ga potem zelo težko umirim celo na rokah, kaj šele v posteljci.
Če mu v posteljici ne dovolim, da se začne obračat, seveda spet začne jokati. Če vztrajam, je ta jok vedno hujši, na vse pretege se trudi otresti vseh ovir (mojih rok). Po tem joku ga spet težko umirim.
Kakorkoli obrnem, mi ga ponavadi uspe umiriti šele na rokah. Pa še na rokah včasih brca, se hoče vrteti,... Vendar s tem si ga bom sigurno razvadila.

V glavnem... Iz uspavanja v 5 minuth smo prišli do mučnega uspavanja v uri do dveh Včasih se nam podobno dogaja tudi ponoči. Seveda se s tem čisto prebudi in spet traja tudi do dve uri, da nazaj zaspimo. Pa še to... Da bi ga pustila do onemoglosti jokati... Prvič se mi zdi že pet minut neprekinjega joka zelo dolgo, kaj šele pol ure ali celo eno uro, drugič pa Gašper pri malo daljšem jokanju kar zadržuje sapo, se mu barva na obrazu spreminja že kar v vijolično. Takrat pa ga resnično več ne upam pustiti jokati.

Kako ste ve reševale te probleme?

_____________________________

Vsak dan nam sije sonček Gašper!

Tudi sama poznam tale problem, saj sta se moji punci začeli noreti v posteljah pri cca enem letu, ko sem jih dala spat v svoji veliki postelji. Zelo sem bila vstrajna in pa velikokrat huda, pa se je splačal. Sedaj pri dveh letih jih samo položim v posteljo in prižgem uspavanke pa zaspita.
Je pa treba biti kar strog in vstrajen, pa imeti moraš kar nekaj živcev.
Velik sreče

Na kak način pa si vztrajala? Si ju polagala nazaj?

Jaz bi rada vztrajala, pa ne vem pri čem naj vztrajam, kaj bo najbolj prav...


_____________________________

Vsak dan nam sije sonček Gašper!

pa mende ga ja niste pustili, da je tulil do onemoglosti? s tem nardiš sam več škode, kot pa kako korist. to tud mene zanima, kak vam je uspel. ker naš mali je isti problem.

_____________________________

Hale: "Are you accusing me of being in someones pocket, you hypocrite son-of-a-bitch? You've been on Clay's tit since you were a goddamn uniformed officer. He barks and you jump. Whole town knows it. "Chief of Police". What a goddamn joke."

Poskusi se z njim ulešti in pravljico skupaj z njim brat. Mogoče se ti bo tako umiril. Moj se tudi kobaca in obrača, in noge v luft drži, tako da se res bojim, da bom na istem kakor ti  . Pa sem ga enkrat probala na mojo posteljo dat: jaz na eni strani, mož na drugi,  pa na sredini in mu je tati bral pravljico. Tako se je ful umiril...potem pa v njegovo posteljico, uspavanke in sem šla. Drugače mu redno pojem, ampak sem te dni totalno brez glasa in ne gre. Velikokrat ga umirim tudi s svojim glasom in sicer tako, da mu pridem zelo blizu glave in mu šepetam: "lahko noč fantek, lahko noč luna, lahko noč zvezde, lahko noč: vse kar sva tisti dan videl...." Po svakem lahko noč, pa mu ljubčka dam....pa kr hitro zaspoi, ker je to ratal en ritual 

_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

Todi moja dva sta imela iste finte, vendar sem vztrajala in ju vedno položila nazaj dala dudo in odšla iz sobe. Ven iz postelje ju nisem jemala. Hčeri niti dude nisem dala, ker je ni marala. Njo sem pač položila nazaj, pokrila in odšla. Če sta se jokala sem malo počakala odšla do njiju in ju položila nazaj. Pri uspavanju nismo imeli nikoli nekih problemov. Sem pa naredila veliko napako, da sem dovolila hčeri, da je prišla ponoči v najino posteljo  , ko se je zbudila. Smo imeli probleme, ker je zelo dolgo hodila ponoči k nama spat. 

Jaz bi ga pustila v posteljici in ga ne bi dvigovala. Ko bi zajokal bi šla k njemu in bi ga položila nazaj. Kolikorat bi bilo treba. Če ne zmoreš naj poskusi ati. Morda bo pomagala druga roka.  Sčasoma bo videl, da drugače ne gre. Morda se bo znal sam pomiriti. Ampak, ko dojenčki naredijo preskok v razvoju se jim vedno poruši ritem. tako da je to kar običajno.
Bi pa še odgovorila butterfly, da nekateri dojenčki enostavno zvečer morajo zjokat svojo kitico. Otroci so različni. Nekateri zaspijo sami, drugi tulijo ne glede na mirno prigovarjanje, tako da tudi kakšen jokec ni nič hudega.

midve sva se, ko je začela plazit, začele skupaj uspavat - na veliki postleji + ninica, duda. če je res zaspana zaspi v 10 min in jo takoj prestavim v njeno posteljo. če ne, lahko divja po postelji in se igrava tako, da jo povlečem nazaj za noge k meni, ko se hoče odplazit stran. jo se ji zdi smešno in ful "beži"  po 15 min pa je tako fuč, da jo lahko položm na hrbet in počakam unih 10 min da "začori" kot je treba 

Pri nas smo zadevo rešili z spalno vrečo. Problem je trenutno to, da je vroče in spalna vreča skoraj da ne pride v poštev

Spalka je tud pri nas pomagala. 

_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Dobrodošla v klub !

Do par dni nazaj nisem pogruntala sistema .... če sem ga pustila v svoji posteljici se je dvigoval in divjal po postelji tudi po eno uro, pa še z glavo je skozi padal na leseno ograjo. Če je ležal poleg naju v veliki postelji z prižgano nočno svetilko je ravno tako divjal po uro in več. Zadnji teden ga odnesem v spalnico v čisto temo, spije flašo in takoj zaspi. Upam, da bo "palilo" tudi v bodoče.

_____________________________

Čudovito je biti mama!

Mala pikica, tudi midva imava izredno živahno punco. Do nekje pol leta ali pa malo čez je zmogla zaspati sama. Sva jo položila v posteljico, pa je zaspala. Potem pa, ko se je začela obračati na trebuh,... pa je zanjo zaspati postalo pravi problem. Nekaj časa je čez dan še pomagalo, če sva jo vozila v vozičku, potem pa ni zaspala niti v njem, niti v avtu,... Edino, kar vedno vžge, je, da jo nosim v naročju, hodim gor in dol, se zibljem, mogoče pojem tudi kakšno uspavanko,... Vse skupaj načeloma ne traja več kot 10 minut. Meni je bilo to v začetku ful odveč - a zdaj se bomo pa kar nosili, da bomo zaspali, potem sem pa pogruntala, da so te še eni redkih trenutkov, ko se lahko stiskava in crkljava skupaj. Tako imam sedaj te trenutke prav rada. Razen seveda, ko se s trmarjenjem upira spanju, pa me ščipa za roko, se zvija, nerga,... Ampak, tako je to, vedno bolj znajo izraziti svojo voljo, vedno bolj so samosvoji. Jaz enostavno verjamem, da bo tudi to obodbje uspavanja minilo in da bo spet znala zaspati sama ali pa bo takrat enkrat mogoče dovolj pravljica za lahko noč. Za enkrat takšen način uspavanja pri naši živahni frajli niti ne pride v poštev - ni šans da bi ležala pri miru samo zato, ker jaz berem neko pravljico

Pr nas pa s spalko okrog hodi
Smo pr na njaprej sprobal taktiko, da spim z njo v sobi (da me vidi) im se ni obneslo, ker je v spalki stala v posteljici in jokala
To je ponavad trajal pol ure in več.

Zdej zadnji teden pa ji dam dudo , položim, pobožam in grem ven iz sobe. Pol malo kolovrati, če joka grem nazaj in ponovim (položim dol, dudo, pobožam) in ponavljam dokler ne zaspi  Od začetka sem kr hodila nazaj, sedaj pa ene 3 - 5x pa spi
Je pa na ta način full manj joka pa manj živcev ti gre .
Pa srečno.

Spalke si sploh ne predstavljam, najmanjša stvar, ki je na njem jo zbrca. Ko bo manj vroče jo bo poskusila, da vidimo.

Drugače pa je pri nas res tako kot je tisana opisala. Pravljica... Še mojih toplih besed ne posluša in me odriva, kaj šele da bi na miru ležal in poslušal pravljico.

Jaz imam občutek, da je največji problem to, da je treba biti v ležečem položaju. Ker tudi na rokah kolovrati.

Sem pa razmišljala, če se seveda odločim za uspavanje na rokah, da ga ne bi niti v posteljico dajala. Se mi samo čisto razburi, ko je po umivanju že umirjen.

Ah, kaj pa vem... Bi človek rad prav naredil, pa se niti okrog ne obrneš, pa je že narobe. Kaj hočemo, takšni so otroci. So pa naši in to je največja sreča


_____________________________

Vsak dan nam sije sonček Gašper!