Nekje do dveh mesecev smo ga nosili zvečer da je zaspal, ker so ga mantrale kolike, sedaj pa je že en mesec ok, vendar mi še vedno zaspi na rokah, potem pa ga položim v posteljo in brez problema spi naprej. Sedaj pa sva ga probala zvečer po hranjenju položit v posteljo z dudo in pleničko (kot vedno) in je ful jokal, kar se mi zdi povsem normalno, glede nato da mi je do zdaj vedno zaspal na rokah, potem pa po pol urnem joku zaspal.
Mož pravi, da je razcartan in da je treba vztrajat.
Ali naj vztrajam v tem?

Ne vem, kaj naj naredim, srce se mi trga, ko tak joka. Pa tako majhen je še.

Pa pismo....a boš enega velikega otroka poslušala (moža) ali svoje srce?

Nosi ga, če se oba tako vredu počutita...jaz sem mojega tudi, pa verjemi, da ga več ne. Je minilo kar samo od sebe, brez stresa.

Cartanje in še stokrat cartanje....

A veš kaj je najlepši rezultat tega?

Da mi moj srček, ki mi vsak večer zaspi na roki, reče: mami, ti si moja in se blaženo stisne k meni.

Neprecenljivo.

_____________________________

...vox populi...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz bi ti pa rekla, da nadaljuj, samo ne na ta način, da ga kar pustiš jokat. Uvedi rutino (večerja, kopanje, cartanje, postelja ... oz. kakor vam ustreza) s katero vsak večer pričneš ob isti uri. Pa potem ko otroka odložiš v posteljo, ga ne dviguješ več. Prižgeš uspavanko in greš ven in ko te pokliče greš koj nazaj, ga brez besed pobožaš in umiriš (ne jemlješ iz posteljice) in greš ven ... ko te pokliče greš spet nazaj in ponavljaš to dokler ne zaspi in potem naslednji večer spet in potem spet ... pri nas smo rabili dober teden, da smo prišli od tega, da sem jo nosila ko zmešana da je zaspala tut do 11ih zvečer do tega da je sama zaspala ob 7ih. Da bi jo pa samo pustila jokat in da mi otrok zaradi omaganosti od joka zaspi, to pa ni šans.

Aja pa ne, tromesečnik še ni oz. niti ne more bit razvajen ... samo pač ne zna sam zaspat, ker je navajen da na rokah zaspi.

Pa še to bi dodala ... ja res se je treba zdaj cartat, ko se še pustijo in so tako mali ... samo za to je čas cel dan ... večer in noč pa naj bosta namenjena spanju in kar se mene tiče mamica veliko več naredi za svojega otroka (in zase), če ga nauči da sam zaspi in je posledično tudi sama bolj spočita in potem čez dan dobre volje in 100% posvečena otroku. 

Do cca 10 meseca smo se nosili
ja je bilo težko,a ne zamenjam za nič na svetu
Po 10 mesecu je bil že čisto dovolj velik in je malce razumel tako da smo ubrali drugo tehniko

Tudi jaz se strinjam. In se sprašujem - zakaj hočete eni tako hitro in striktno odvaditi otroka tega da bi se cartal ? Mi jo tudi nosimo, in ujčkamo, in ji pojemo in vse živo..in bomo delali tako dokler bo hotela. 

Če ti na rokah hitro zaspi, potem jo kar nosi, saj je res še tako majhna. Če pa to nošenje traja po pol ure, uro vsak večer, potem je pa to kar naporno in ne bi bilo slabo otroka tega odvadit, vendar nikakor ne tako, da ga pustiš pol ure jokati - to je za takega majčkenega dojenčka pravi šok.  Poskušaj mogoče tako, da jo najprej malo nosiš, potem pa še budno položiš v posteljico in jo božaš - ne jo pustiti samo in jokati. Postopoma skrajšuj čas nošenja, čez čas pa jo samo še položi v posteljico in božaj. Našo zelo uspava, če jo božamo po glavici. Čez čas se bo pa postopoma tudi božanja odvadila oziroma ga bo rabila vedno manj. Tako bi jaz naredila. Jokati pa tako majhnega dojenčka nikakor ne smeš pustiti, sploh pa ne toliko časa. Saj gre tudi brez tega. Pa saj sama vidiš, da je tudi tebi zelo hudo zraven - nikar se ne oziraj na moža, če zaradi njegovih načel trpita in otrok in ti.

Ne saj ga nisem pustila jokat, sem šla not pa ga pobožala, pa dala dudico nazaj v usta in to neštetokrat. Ja pa ne bom več tega delala je še premajhen. Sem potem brala en članek in izjokavanju in kaj vse doživljajo mali.
Ni šans, ga bomo reda učili ko bo večji, zdaj pa že ne.