Pozdravljeni, glede na to da smo zelo zadovoljni z varstvom pri babici, "ta mala" je stara 3 leta razmišljamo, da bi ostalo pri "tem varstvu" vse do eno leto pred šolo. To pa se odločamo tudi zato, ker v naslednjem letu pričakujemo drugega otroka.

Kakšne so vaše izkušnje? Sami nimamo z našo pikico nobenih težav glede navezovanja stikov z vrstniki - v družbi hitro naveže stike se ne boji,...prej nasprotno. Je po vašem mnenju dovolj eno leto vrtca pred šolo - vaše izkušnje?

Hojla,absolutno se morata odločiti sama,zato vama napišem samo svoje mnenje in tako kot se odločita bo najbolje. Mislim, da je vrtec prva prava življenska izkušnja skozi katero se otrok začne zavedati,da obstaja okolica in krog ljudi, kjer ni staršev,babic,dedkov, pa je vseeno varen in lepo sprejet.Zavedati se začne,da tu obstaja drugačen ritem vsakdana in počasi ga sprejme za svojega,kar pomeni da se začne kaliti vedenjski vzorec v družbi,ki je za razvoj njegove samopodobe zelo pomemben.Otrok mora vedeti,da ni vedno prva violina in da moralo želje ostati tudi neizpolnjene,zato da ostane hrepenenje-sila,ki nas vleče na naši poti naprej.Naši otroci so danes močno prikrajšani za hrepenenje,ker je vsega preveč,že okolje mu nudi toliko,da ne ve kaj bi.Zato pa so take male drugačne družinice kot je vrtec, še kako dobrodošle za njegov osebnostni razvoj.
V vrtcu se naučijo toliko različnih in drugačnih stvari,da jih ne babice ne starši ne moremo naučiti,pa se lahko še kako cele dneve ukvarjamo z otroci.Otrok mora skozi različne procese vzgoje,zato mu s tem ko ga vključimo v vrtec tudi sami pokažemo pogum.Pa ne se oklepat te oguljene fraze,naš pa ni bil v vrtcu pa je čist ok.To ni malica za jutri,amapk popotnica na dolgi rok.Satrši se vsebolj trudimo,da bi otroke obvarovali,pa ne vem česa? Življenskih izkušenj,te bodo prav gotovo čakale,bolj kot jih odlagamo težje je,zato pa pogum je nekaj kar danes v tem svetu otrok res potrebuje.
Kot si omenila nima nobenih problemov z navezovanjem stikov,prav gotovo,ko pa ve, da je zmeraj v svojem varnem zavetju. Otrok v vrtcu čuti da je sam in ravno ta občutek ga v socializacijskih procesih krepi,ker išče sorodne duše in se z njimi druži,navezuje prijateljstvo.
Tole je moje mnenje,nikakor ga ne vsiljujem,mislim pa da vsaj malo razmislita,predenj se odločita za ta korak,pa veliko sreče,lp Sand

Sand, se popolnoma strinjam!!!   

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz sem šla 1 leto pred OŠ v vrtec. Brez problemov. Bila pa sem zelo komunikativna, in sem hitro navezal stike(še danes). Tako da ni problema. Če boste dobili pa še  je pa še toliko bolje, da ne bo edinka, ter da bo znala igrače delit.

LP

Z vsemi po malem se strinjam in če je morda izgledalo, da je naša ta mala samo doma ni ravno tako. Tudi mi jo vodimo na marsikatero dejavnost vključena je bila tudi v aktivnosti, kjer je bila več dni z otroci o jutra pa do poznega popoldneva in nismo imeli nobenih težav.

Babica in dedek pa se ukvarjata s pikico sto na uro! Tudi vzgojiteljice s katerimi smo se imeli možnost pogovoriti nimajo hudih pomislekov. Je pa res, da je otroka dobro vključiti v dejavnosti, kjer se sreča z vrstniki. 

Glede socializacije pa so/smo si preveč različni in včasih posamezniki premagajo ovire hitreje spet drugi pa počasneje. Sam nisem bil v vrtcu in v življenju nimam nobenih težav s komunikacijo, navezovanjem stikov, prijatelji prej nasprotno.

Tako, da v našem primeru ne gre za strah, da moramo pikico nekomu prepustiti. To smo že premagali. Večji razlog je prihod druge "pikice" vsi pa smo seznanjeni kako je z boleznimi v vrtcu.

Srečno 2006!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]