Kaj menite o tem, da ima biološka mati eno leto po posvojitvi pravico, da otroka zahteva nazaj?

_____________________________

Vsakemu človeku je usojeno,
da bo našel zaklad.
A le tisti, ki posluša svoje srce,
bo zaklad tudi v resnici našel.

Ne vem.

ne vem na katero stran se postavit oz. s katerega zornega kota naj gledam....ni to kar tako

_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

Težka situacija , kaj pa ti meniš o tem, ker si že ravno vprašala?

Načeloma nism za.

_____________________________

Vsakemu človeku je usojeno,
da bo našel zaklad.
A le tisti, ki posluša svoje srce,
bo zaklad tudi v resnici našel.

Meni se to zdi zelo kruto tako do posvojiteljev kot predvsem do otroka. Pa saj ni otrok žoga, ki jo nekam "podariš" za eno leto, potem pa zahtevaš nazaj - pa biološka mati gor al dol. Če že ni sigurna v štartu, kaj bi rada, naj da otroka v rejo ali skrbstvo za ta čas, ko je neuravnovešena, ne pa fopat posvojiteljev v glavo ... si ne predstavljam biti na njihovem mestu, se mi utrga, po moje.

Torej, jaz sem proti tako dolgemu času "za premislek".

ja zakaj pa ne?

_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

Jaz menim o tem takole:
-ko se odrečeš svojemu otroku, se mu odrečeš iz razloga (ga ne moreš preživljat, si ga ne želiš, je nezaželjen. nenečrtovan in nezaželjen hkrati, si ženska sploh ne želi/noče imeti otrok, bolezen, starost,...). Tako stvar je treba premislit 1000000000000x.
- ko posvojiš otroka ga posvojiš z namenom (ker jih ne moreš imeti sam, ker si jih noro želiš, ker ljubiš otroke, ker so to mala čustvena navihana bitjeca ki si zaslužijo toplino, ljubezen, vse). Tudi tako stvar premisliš 100000000000x.

Zato se mi ne zdi pametno da se po posvojitvi kadarkoli daje možnost za premislek, ne na eni ne na drugio strani. Tako je samo moje mnenje, ne poznam pa več kot 1 primer posvojitve, kjer si ni nihče premislil in je punčka iz revnega okolja prišla v dobro skrbečo družino, topline in ljubezni polno hišo vsega.  Punca je že polnoletna in ju ima zelo rada. So pa blizu nas doma in se poznamo kr dobr.

Jaz pa mislim, da je prav, da se mamici da čas. V trenutku ko se je odločila, da da otročka v posvojitev je bila pod hudim stresom.V letu, ki ji po zakonu pripada, da se odloči, se lahko marsikaj spremeni. Lahko najde nekoga, ki ji bo pomagal pri vzgoji, lahko si uredi dom in službo..........
Je pa res, da je to hudo za posvojitelje, ker se na otroka močno navežejo.Vendar so posvojitelji seznanjeni s tem, da se mamica lahko premisli, zato morajo biti pripravljeni na to.Za nikogar ni lahko, vendar je najbolje narediti tako, da bo za otročka najbolje.

To je najbrž zaradi možnosti poporodne depresije tako določeno. Kaj pa vem, kruto, z obeh strani gledano. Oziroma treh.

Jaz nism za ravo zaradi tega, ker se mi ne zdi pošteno, da se recimo novorojeni otrok po enem letu truda, žrtvovanja posvojiteljev, ki res predano skrbijo za njega, odvzame in vrne biološki mami, ki se mu je odpovedala. Ne rečem, da se mu je odpovedala z lahkim srcem. Ampak to podajanje otroka in strah posvojiteljev, da se jim lahko otroka vzame, je zadosten razlog za to, da se to ne dovoli. Mogoče bi materi lahko dali mesec, največ dva za premislek, ne pa eno leto.

_____________________________

Vsakemu človeku je usojeno,
da bo našel zaklad.
A le tisti, ki posluša svoje srce,
bo zaklad tudi v resnici našel.

Po eni strani je prav, po drugi ni.. Čisto odvisno ali si ti tista mati k bo dala otroka v posvojitev, ali pa si tista, ki bo otroka dobila.

Mislim, da glih za otroka ni najbolje, da se ga tako podaja.

_____________________________

Vsakemu človeku je usojeno,
da bo našel zaklad.
A le tisti, ki posluša svoje srce,
bo zaklad tudi v resnici našel.

Verjetno misliš v roku enega leta od posvojitve in ne eno leto po posvojitvi. Ampak ok sej smo se razumele.

Recimo, da sem jz v tako težki življenjski situaciji, res v ekstremno težkih razmerah, tako zajebanih, da niti za jutri ne vem kako bo...in da sem noseča. Odločim se, da otroka dam v posvojitev, ker se mi moja življenjska sitacija zdi brezizhodna se torej odločim za oddajo v posvojitev in ne v rejo. Otrok je posvojen, meni pa se na vrat na nos za 100% obrne življenje na bolje, spoznam partnerja, zadanem hišo na lotu, dobim super službo in iz psihiatrije me odpustijo z "ozdravljena"...Hočem ustvariti družino, pa mi ginekolog pove, da zaradi neke komplikacije sploh ne bom mogla več imeti otrok...Valda, da bi v takem primeru zahtevala otroka nazaj.

Po drugi strani pa; posvojim otroka, sem mu 1 leto oče in mati in vsa družina. Zanj skrbim kot za svojega, ga ljubim, bi umrla zanj...Pa se najde biološka mati in hoče otroka nazaj...Umrla bi pomojem. Definitivno bi pa zahtevala vsaj stike s tem otrokom.

Težke so te zadeve.

Točno to. Nikoli ne veš, kaj se je materi zgodilo oziroma kaj jo je pripeljalo do tako drastične odločitve. Je pa to sigurno ena situacija, ki si jo zelo težko predstavljam


_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...